V zaÄetku oktobra je Gozdarski inÅ”titut izvedel izobraževalni seminar o nelesnih gozdnih dobrinah z naslovom Nekaj zdravega, sladkega in užitnega iz gozda, zato so nas povabili, da izvedemo delavnico o smoli iglavcev, kot enemu takih dobrin,
Delavnico sem vodil jaz.
tekst: Matic Konc
V iglasti gozd po smolo za notranjo uporabo
Udeleženci seminarja so tako izvedeli, da so smrekovo smolo, pa tudi smolo drugih dreves, ki jih premore iglasti gozd, uporabljali že v kameni dobi. Finski Å”tudenti arheologije so namreÄ leta 2007 naÅ”li koÅ”Äek najstarejÅ”ega do zdaj znanega žveÄilnega gumija iz smrekove smole, ki ga je skrival iglasti gozd v bližini glavnega mesta Finske. Najdba datira 5000 let pred Kristusom. "Izgledal je kot umazan koÅ”Äek modernega žveÄilnega gumija," je ob odkritju za Äasopise povedala Sarah Pickin, ena od odkriteljic. "Z žveÄenjem smole z dreves, ki jih premore iglasti gozd so si ljudje kamene dobe lajÅ”ali boleÄe grlo in vnetje dlesni," je takrat ugotovil prof. Trevor Brown iz Univerze v Derbiju.
Z žveÄenjem smole z dreves, ki jih premore iglasti gozd so si ljudje kamene dobe lajÅ”ali boleÄe grlo in vnetje dlesni.
Zavetje naÅ”i delavnici je nudil majhen iglasti gozd, kjer sem na bližnji smreki lahko udeležencem pokazal ravno pravÅ”njo smolo, ki jo je potrebno najti, Äe želimo po zgledu starodavnih nordijskih ljudstev z žveÄenjem smole v naravi odpraviti boleÄe grlo, vnetje dlesni ali afte v ustih, pa pri sebi nimamo Smrekovit oralnega prÅ”ila. Udeleženci delavnic so lahko tudi preizkusili, kako se takÅ”na smola žveÄi. Ko stopite v iglasti gozd, je za žveÄenje potrebno izbrati pravo vrsto smrekove smole. Na smreki in boru boste naÅ”li smrekovo smolo v treh oblikah ā prosojno in tekoÄo, prosojno in strjeno ter neprosojno in deloma strjeno.
ŽveÄenje smole
S prosojno in tekoÄo si boste zlepili zobe. Ta je uporabna, Äe bi si želeli izpuliti zob ali odstraniti zobno krono. Prosojna in strjena se vam bo v ustih zdrobila in je ne boste mogli žveÄiti. Prava izbira je neprosojna in deloma strjena. Ko smolo damo v usta, je ne smemo takoj zaÄeti žveÄiti, temveÄ jo poÄasi in narahlo grizljati s sekalci, dokler ne zreagira s slino in sÄasoma postane kot žveÄilni gumi. Ko se to zgodi, jo lahko žveÄite zelo dolgo. Seveda bo kakÅ”en koÅ”Äek ostal na zobeh, pa niÄ hudega. S takÅ”nim ravnanjem boste poleg prej omenjenih težav, kot so boleÄe grlo in druge težave ustne votline, uspeÅ”no lahko zdravili tudi težave želodÄne in Ärevesne sluznice, ki povzroÄajo boleÄine v trebuhu, kadar pri roki ne boste imeli Smrekovit kapsul.
Iglasti gozd pa ni nudil žveÄilnega gumija le starodavnim nordijskim ljudstvom, kot so nato izvedeli udeleženci delavnice, temveÄ tudi ameriÅ”kim Indijancem. Ti so smolo prav tako žveÄili, pri njih pa so dobili idejo tudi evropski priseljenci, ki so navado pri njih prevzeli, leta 1848 pa je John B. Curtis po njihovem zgledu izdelal prvi komercialni žveÄilni gumi, ki je bil narejen iz smrekove smole in Äebeljega voska. Za namen delavnice sem izdelal prav tak žveÄilni gumi, vendar brez dodanih okusov, da so udeleženci delavnice lahko okusili iglasti gozd v vsej svoji grenkobi. ŽveÄilni gumi, ki je bil na voljo za preizkus je bil dokaj trd zaradi nizke temperature, ki je spremljala seminar, zato ga je bilo potrebno v ustih segreti in poÄasi grizljati, Å”ele nato ga je bilo mogoÄe žveÄiti kot pravi žveÄilni gumi.
Udeležencemi sem nato na kratko predstavil Smrekovit izdelke za notranjo uporabo, ki so seveda mnogo boljÅ”ega okusa kot žveÄilni gumi, ki so ga preizkusili, To so Smrekovit oralno prÅ”ilo, ki se uporablja pri vnetju grla, vnetju dlesni in aftah v ustih. UÄinek je zelo hiter. En do dva dneva, tudi pri aftah, ki sicer trajajo veÄ tednov. Smrekovit kapsule pa se uporabljajo pri praktiÄno vseh težavah želodca in Ärevesja: gastritis, rane na želodcu in dvanajstniku, okužba s helicobacter pylori, sindrom razdražljivega Ärevesja, kroniÄna vnetna bolezen Ärevesja in Å”e in Å”e. UÄinek je prav tako v nekaj dneh oz. pri ranah in okužbi s helicobacter pylori nekaj tednov.
V iglasti gozd po smolo za zunanjo uporabo
AmeriÅ”ki indijanci smole niso uporabljali le za žveÄenje, temveÄ tudi za zdravljenje drugih težav, kot so rane in bolezni sklepov. Za ta namen je v naravi najbolj uporabna prosojna in tekoÄa oblika smole. Najlažje jo je najti na boru. Tudi ljudsko zdravilstvo v Sloveniji pozna uporabo surove smole. Tako je ga. Prežla v Radovljici zdravila zelo razliÄna stanja (rane, boleÄine v sklepih in hrbtenici ipd.) tako, da je kožo rahlo nasekala z nožem ter preko poveznila oblogo s Ärno smolo (zaradi segrevanja). To je bilo izredno uÄinkovito in prav pri njej se je moj oÄe prviÄ seznanil z neverjetno moÄjo smole.
V nordijskem prostoru so izdelovali tradicionalno mazilo z maslom in smrekovo smolo, kar je smoli dalo novo uporabnost, saj je dodatek masla omogoÄal, da je bil izdelek lepo mazljiv in nelepljiv. Za naÅ”o delavnico smo pripravili takÅ”no tradicionalno finsko mazilo z maslom. Maslo in smolo smo segreli v ÄaÅ”i nad alkoholnim gorilnikom, ki nam je zaradi vetra delal kar nekaj težav, in vlili v posodico. S tem smo dobili precej bolj uporabno meÅ”anico za rane in poÅ”kodbe v naravi, kot je tekoÄa in lepljiva smola, Äe nimamo pri roki Smrekovit Klasik ali Smrekovit 365. Za prosojne bulice smole, kakrÅ”ne smo uporabili pri izdelavi, se je potrebno odpraviti v iglasti gozd na bor, pa tudi na smreko. TakÅ”no tradicionalno finsko smrekovo mazilo je bilo tudi osnova raziskav Finskega raziskovalca Siponena in sodelavcev (povezava na serijo teh raziskav), ki so skozi vrsto znanstvenih raziskav od leta 2007 prouÄevali delovanje takÅ”nega mazila na celjenje ran. Rezultat je bil neprimerljivo uspeÅ”nejÅ”i od
medicinskega pristopa. Tudi naŔi primeri potrjujejo rezultate teh Ŕtudij.
V Smrekovitu je bilo za zunanjo uporabo in za zdravljenje ran sprva razvito Smrekovit Klasik smrekovo mazilo in sicer prvo smrekovo mazilo za trg v tem delu Evrope že leta 1990, ki ga je razvil moj oÄe zaradi lastnih težav s hrbtenico. Nato Smrekovit Ekstra smrekovo mazilo s hladilnim uÄinkom, nazadnje pa smrekovi kremi Smrekovit 365 in Smrekovit 365 Ekstra. PraktiÄno za vse težave, kjer je potrebna zunanja uporaba priporoÄamo slednja kremi 365 (iÅ”ijas, artroza, glivice na nohtih, glivice na kožiā¦). Smrekovit Klasik smrekovo mazilo priporoÄamo pri ranah in kjer je potrebna notranja uporaba.
Smola iglavcev
Udeležencem delavnice sem povedal, da je smrekova smola najbolj zdravilna naravna snov od vseh, s katerimi sem se sreÄal v svojem življenju. Sestavljena je iz veÄ kot 80 razliÄnih organskih spojin, njen uÄinek pa najverjetneje izhaja iz sinergizma veÄ snovi, prisotnih v smoli.
Njen natanÄen mehanizem je znan le pri fungicidnem delovanju na glive, kjer so znanstveniki opazovali njeno delovanje na hife gliv pod elektronskim mikroskopom. Poleg njenega izredno moÄnega protimikrobnega (proti vsem dermatofitom in proti vsem gram negativnim bakterijam, vkljuÄno z MRSO in VRE, kar so dokazali prej omenjeni finski znanstveniki) deluje tudi proti praktiÄno vsem vnetjem, najverjetneje z vplivom na lokalni imunski odziv, Äeprav njen tovrstni mehanizem ni Å”e raziskan. Ravno zaradi naÅ”tetih lastnosti je tudi izredno moÄan naravni konzervans. Kot zanimivost sem navedel primer komarja, ujetega v smolo ā jantar, pri katerem so bili po 40 000 000 let Å”e vedno ohranjeni in pod mikroskopom vidni celo celiÄni organeli.
Seminar je bil izredno zanimiv. Med odmori, ko ni bila na vrsti naŔa delavnica sem imel priložnost izvedeti marsikaj o gobah in tartufih, o kavi iz želoda in antioksidantu v ekstraktu bele jelke.
Uradno publikacijo Gozdarskega inŔtituta s povzetkom izobraževalnega seminarja, lahko najdete tukaj:
Comentarios