Artroza: simptomi, zdravljenje in kaj pomaga

Pri artrozi ni enega ukrepa, ki bi ustrezal vsem. Največ koristi običajno prinese kombinacija rednega gibanja in krepitve mišic, prilagoditve obremenitev, urejanja telesne mase, kadar je ta povečana, ter po potrebi zdravil in drugih načinov lajšanja simptomov.

Najpomembnejše na kratko

• Gibanje je del zdravljenja, ne nekaj, čemur se je treba izogibati. Prilagojena vadba pomaga ohranjati gibljivost, mišično moč in funkcijo sklepa.
• Sklepa ni smiselno popolnoma razbremeniti. Bolj koristno je prilagoditi aktivnosti in zmanjšati obremenitve, ki težave izrazito poslabšujejo, hkrati pa ohraniti redno gibanje.
• Če je telesna masa povečana, lahko njeno zmanjšanje pomaga. To je posebej pomembno pri artrozi kolena in kolka, kjer sklep nosi telesno težo.
• Za lajšanje bolečine se lahko uporabljajo tudi zdravila. Pri artrozi kolena imajo pomembno mesto predvsem lokalna nesteroidna protivnetna zdravila; glede drugih zdravil je smiselno upoštevati koristi, tveganja in zdravstveno stanje posameznika.
• Pri izrazito napredovalih težavah obstajajo tudi druge možnosti. Če bolečina in izguba funkcije kljub nekirurškemu zdravljenju močno vplivata na kakovost življenja, lahko pride v poštev specialistična obravnava in pri nekaterih tudi zamenjava sklepa.

Pomembno je tudi, da stopnja sprememb na rentgenski sliki ni vedno enaka stopnji bolečine. Nekdo ima lahko izrazite spremembe in razmeroma malo težav, drug pa precejšnje simptome ob manj izrazitih slikovnih spremembah. Zato se pri odločanju o zdravljenju ne gleda samo slike sklepa, ampak predvsem bolečino, gibljivost in vpliv težav na vsakodnevno življenje.

Artroza oziroma osteoartroza je kronična bolezen sklepa, pri kateri se skozi čas spreminja več sklepnih tkiv. Najbolj znane so spremembe sklepnega hrustanca, vendar artroza ne prizadene samo hrustanca – spremembe lahko zajamejo tudi kost pod njim, sklepno ovojnico, vezi in druga tkiva v sklepu.

Artroza ni samo »obrabljen hrustanec«

Hrustanec prekriva sklepne površine in omogoča gladko gibanje. Pri artrozi se njegova struktura postopoma spreminja in lahko postaja tanjša, hkrati pa se spreminja tudi kost pod hrustancem. Na robovih sklepa se lahko pojavijo kostni izrastki oziroma osteofiti, sklepna ovojnica pa je lahko občasno tudi vnetno razdražena.

Zato je artrozo bolje razumeti kot bolezen celotnega sklepa in ne zgolj kot preprosto »obrabo zaradi uporabe«. Samo dejstvo, da sklep uporabljamo, namreč ni vzrok, zaradi katerega bi ga morali čim bolj varovati pred gibanjem.

Zakaj lahko artroza boli?

Sam sklepni hrustanec nima živcev, zato bolečina ne nastaja preprosto zato, ker se »hrustanec drgne«. K bolečini lahko prispevajo spremembe v kosti, sklepni ovojnici in drugih tkivih okoli sklepa, preobremenitev posameznih struktur ter zmanjšana mišična moč in funkcija sklepa.

To pomaga pojasniti tudi, zakaj rentgenska slika in jakost bolečine nista vedno sorazmerni. Nekdo ima lahko izrazite strukturne spremembe in razmeroma malo težav, drug pa pomembne simptome ob manj izrazitih spremembah na sliki.

Ali artroza vedno napreduje?

Artroza je dolgotrajno stanje, vendar njen potek ni pri vseh enak. Pri nekaterih se spremembe in simptomi skozi leta le malo spreminjajo, pri drugih napredujejo hitreje. Tudi obdobja večjih težav se lahko izmenjujejo z obdobji, ko je sklep precej mirnejši.

Zato pri oceni artroze ni pomemben samo rentgenski izvid, ampak predvsem to, koliko sklep boli, kako je gibljiv in koliko težave vplivajo na vsakodnevne dejavnosti.

Artroza se pogosto razvija postopoma. Najznačilnejša sta bolečina v sklepu pri obremenitvi in okorelost po mirovanju, vendar se lahko simptomi med posamezniki zelo razlikujejo. Nekateri imajo izrazite spremembe v sklepu in malo težav, drugi pa precejšnjo bolečino in omejeno gibljivost.

Značilni simptomi artroze

• bolečina pri uporabi sklepa, na primer pri hoji, stopnicah, vstajanju ali prijemanju,
• okorelost po mirovanju, zlasti zjutraj ali po daljšem sedenju,
• zmanjšana gibljivost prizadetega sklepa,
• občutljivost ali oteklina okoli sklepa,
• pokanje, škripanje ali občutek drgnjenja pri gibanju,
• pri nekaterih sklepih tudi sprememba oblike ali kostne zadebelitve.

Za tipično artrozo je značilno, da je bolečina povezana z uporabo sklepa. Jutranja okorelost je praviloma krajša; pri klinični diagnozi artroze se kot značilen vzorec upošteva jutranja okorelost, ki traja največ približno 30 minut.

Ali artroza vedno boli?

Ne. Strukturne spremembe artroze so lahko prisotne tudi brez izrazitih simptomov. Prav tako se lahko težave skozi čas spreminjajo – obdobja bolečine in okorelosti se lahko izmenjujejo z obdobji, ko je sklep precej mirnejši.

Ali bolečina res izvira iz sklepa?

Bolečina v okolici sklepa še ne pomeni nujno artroze. Pri kolenu lahko na primer bolečina izvira tudi iz mišic, kit, vezi, burz ali drugih struktur nad oziroma pod sklepom.

Zato je koristno najprej ugotoviti, ali je bolečina res najbolj izrazita v samem sklepu ali nekoliko ob njem. To je posebej pomembno, kadar diagnoza artroze še ni potrjena ali kadar se značaj bolečine nenadoma spremeni.

Artroza ali artritis – kakšna je razlika?

Izraza se pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar nista povsem enaka. Artroza oziroma osteoartroza je kronična bolezen sklepa z degenerativnimi in strukturnimi spremembami. Artritis pa pomeni vnetje sklepa in lahko nastane zaradi različnih bolezni, na primer revmatoidnega artritisa, protina ali okužbe.

Pri artrozi je lahko prisotno tudi vnetno dogajanje, zato se lahko sklep občasno bolj razboli, oteče ali postane toplejši. To pa še ne pomeni, da gre za drugo vrsto artritisa.

Če je sklep nenadoma izrazito otečen, vroč in zelo boleč, posebej če so prisotni tudi vročina ali splošno slabo počutje, ni smiselno vsega pripisati artrozi in je potrebna zdravstvena ocena.

Izraz zožena sklepna špranja se pogosto pojavi v rentgenskih izvidih kolena ali kolka. Ne pomeni, da se je sklep dobesedno »zaprl«, ampak opisuje manjši razmak med kostnima površinama na rentgenski sliki.

Kaj je sklepna špranja?

Sklepni hrustanec na običajnem rentgenskem posnetku ni neposredno viden. Med kostema zato vidimo svetlejši oziroma prazen prostor, imenovan sklepna špranja. Njena širina posredno odraža stanje sklepnega hrustanca in drugih struktur v sklepu.

Ko se pri artrozi hrustanec in druga sklepna tkiva spremenijo, je lahko ta prostor na rentgenski sliki ožji. Zoženje sklepne špranje je zato eden od značilnih radioloških znakov osteoartroze, skupaj s kostnimi izrastki in drugimi spremembami kosti.

Kaj pomeni zožena sklepna špranja kolena?

Pri kolenu zoženje pogosto ni enakomerno po celotnem sklepu. Izvid lahko na primer opisuje izrazitejše zoženje na notranji ali zunanji strani kolena oziroma v delu sklepa med pogačico in stegnenico.

Takšna ugotovitev pomaga opisati, kje so strukturne spremembe najbolj izražene, sama po sebi pa še ne pove, koliko bo človeka koleno bolelo ali koliko bo omejeno pri hoji.

Kaj pomeni zožena sklepna špranja kolka?

Podobno velja pri kolku. Zožena sklepna špranja lahko kaže na spremembe, značilne za artrozo kolka, vendar je treba rentgenski izvid vedno povezati s simptomi, kot so bolečina v dimljah ali kolku, okorelost in zmanjšana gibljivost.

Ali zožena sklepna špranja pomeni hudo artrozo?

Ne nujno. Stopnja zoženja je eden od podatkov, s katerimi se ocenjujejo strukturne spremembe sklepa, vendar rentgenska slika in jakost težav nista vedno sorazmerni. Človek ima lahko precej izrazite spremembe in razmeroma malo bolečine ali pa pomembne simptome ob manj izrazitih spremembah.

Zato se o zdravljenju ne odloča samo na podlagi izraza »zožena sklepna špranja«, ampak glede na celotno klinično sliko – bolečino, gibljivost, funkcijo sklepa in vpliv težav na vsakodnevno življenje.

Ali zožena sklepna špranja pomeni, da je zmanjkalo sklepne maže?

Ne. Zoženje sklepne špranje ni izraz za pomanjkanje sklepne tekočine oziroma »sklepne maže«. Gre predvsem za radiološki znak strukturnih sprememb v sklepu, zlasti sprememb hrustanca.

Zato sklepne špranje tudi ni mogoče preprosto »odpreti« tako, da bi v sklep dodali več sklepne tekočine. Pri artrozi je pomembneje obravnavati simptome in funkcijo sklepa kot pa poskušati spreminjati posamezen izraz iz rentgenskega izvida.

Artroza se lahko pojavi skoraj v kateremkoli sklepu, najpogosteje pa povzroča težave v kolenih, kolkih in malih sklepih rok. Pogoste so tudi degenerativne spremembe v vratnem in ledvenem delu hrbtenice.

Artroza kolena

Koleno je eden najpogosteje prizadetih sklepov. Bolečina je običajno izrazitejša pri hoji, vstajanju, počepu ter hoji po stopnicah. Pojavijo se lahko tudi okorelost, oteklina, pokanje in občutek, da koleno ni več tako zanesljivo kot prej.

Pri rentgenskem slikanju se lahko opiše zoženje sklepne špranje, kostne izrastke in druge spremembe, značilne za artrozo. Če je bolečina predvsem v kolenu, vendar vzrok ni jasen, preverite tudi pregled drugih pogostih vzrokov bolečine v kolenu.

Artroza kolka

Artroza kolka pogosto povzroča bolečino v dimljah, lahko pa jo človek občuti tudi ob strani kolka, v zadnjici ali celo v stegnu oziroma kolenu. Značilna je postopna izguba gibljivosti, zaradi katere lahko postanejo težji obuvanje nogavic in čevljev, vstopanje v avtomobil ali vstajanje z nižjega sedeža.

Artroza prstov in rok

Na rokah artroza pogosto prizadene sklepe na koncih in v sredini prstov ter sklep na bazi palca. Prsti lahko postanejo bolj togi, boleči ali zadebeljeni, sčasoma pa se lahko pojavijo tudi vidne kostne izbokline.

Pri artrozi rok ni nujno, da jakost bolečine sčasoma vedno narašča. Strukturne spremembe lahko ostanejo vidne, bolečina pa se pri nekaterih ljudeh skozi čas zmanjša.

Artroza hrbtenice

Degenerativne spremembe lahko prizadenejo tudi sklepe hrbtenice, predvsem v vratu in križu. Povzročajo lahko lokalno bolečino in okorelost, vendar niso vse spremembe na slikovnih preiskavah nujno vzrok težav.

Če se bolečina iz križa širi po nogi in jo spremljajo mravljinci ali odrevenelost, je pomembno pomisliti tudi na draženje živčne korenine oziroma išias, ne samo na artrozo.

Kaj pa rama, gleženj in drugi sklepi?

Artroza se lahko pojavi tudi v ramenih, gležnjih, stopalih in drugih sklepih, vendar so ti predeli manj značilni kot kolena, kolki in roke. Pri bolečini v teh sklepih je zato še posebej pomembno preveriti, ali gre res za artrozo ali za težavo v kitah, vezeh, mišicah oziroma drugih strukturah okoli sklepa.

Artroza običajno nima enega samega vzroka. Nastane zaradi prepletanja starosti, dednih značilnosti, preteklih poškodb, zgradbe sklepa, telesne mase in dolgotrajnih mehanskih obremenitev. Pri posamezniku so lahko nekateri dejavniki precej pomembnejši od drugih.

Starost poveča tveganje, ni pa edini vzrok

Artroza je pogostejša z naraščajočo starostjo, vendar ni neizogibna posledica staranja. Sčasoma se spreminjajo sposobnost sklepnih tkiv za prilagajanje obremenitvam, kakovost hrustanca, kost in druga tkiva v sklepu, zato postane sklep dovzetnejši za razvoj osteoartroze.

Nekateri ljudje imajo tudi v visoki starosti malo težav, pri drugih pa se artroza razvije precej prej. Zato same starosti ni mogoče obravnavati kot razlage za vsako bolečino v sklepu.

Pretekle poškodbe sklepa

Poškodbe lahko tveganje za kasnejšo artrozo pomembno povečajo. Pri kolenu so to na primer poškodbe meniskusa ali križnih vezi, posebej če se zaradi njih spremenita stabilnost in porazdelitev obremenitev v sklepu.

Posttravmatska artroza se lahko razvije šele več let po prvotni poškodbi, zato povezava ni vedno takoj očitna.

Telesna masa in obremenitev sklepa

Povečana telesna masa je pomemben dejavnik tveganja predvsem za artrozo kolena. Večja obremenitev sklepa pri vsakem koraku je del razlage, vendar verjetno niso pomembni samo mehanski dejavniki – na dogajanje v sklepnih tkivih lahko vplivajo tudi presnovni in vnetni procesi, povezani z debelostjo.

Zgradba in položaj sklepa

Na razvoj artroze lahko vplivajo tudi prirojene ali pridobljene anatomske značilnosti, zaradi katerih se obremenitev po sklepu ne razporeja enakomerno. Primeri so določene razvojne spremembe kolka ali izrazitejša osna odstopanja kolena.

Dednost

Pomembno vlogo ima tudi genetika. Nagnjenost k artrozi se lahko pojavlja v družinah, posebej pri nekaterih oblikah artroze rok. Dednost pa ne pomeni, da se bo bolezen pri človeku nujno razvila.

Dolgotrajne ponavljajoče obremenitve

Tveganje je lahko večje pri dejavnostih, pri katerih je isti sklep več let izpostavljen zelo velikim in ponavljajočim se obremenitvam. To velja predvsem za nekatere fizično zahtevne poklice in za športnike po ponavljajočih se poškodbah.

Ali gibanje obrablja sklepe?

Običajno gibanje in primerno odmerjena telesna dejavnost sama po sebi ne pomenita, da sklep »porabljamo«. Nasprotno: gibanje in krepitev mišic sta pomemben del obravnave artroze.

Drugače je pri poškodbah, izrazitih ponavljajočih se preobremenitvah ali pri sklepu, katerega biomehanika je že spremenjena. Zato cilj pri artrozi ni čim manj uporabljati sklep, ampak poiskati primerno razmerje med gibanjem, močjo in obremenitvijo.

Zdravljenje artroze je usmerjeno predvsem v zmanjšanje bolečine, ohranjanje gibljivosti in mišične moči ter čim bolj normalno uporabo sklepa. Artroze praviloma ne zdravimo z enim samim ukrepom, ampak s kombinacijo gibanja, prilagoditve obremenitev in po potrebi zdravil ali drugih postopkov.

Gibanje in terapevtska vadba

Redna, posamezniku prilagojena vadba je eden najpomembnejših delov zdravljenja artroze. Posebej koristne so vaje za krepitev mišic okoli prizadetega sklepa ter splošna aerobna aktivnost, kot so hoja, kolesarjenje ali druge oblike gibanja, ki jih sklep dobro prenaša.

Na začetku lahko vadba začasno povzroči nekaj nelagodja, vendar to samo po sebi ne pomeni, da sklep dodatno poškodujemo. Pomembna sta postopno povečevanje obremenitve in dolgoročna rednost.

Telesna masa

Pri ljudeh s povečano telesno maso lahko njeno zmanjšanje zmanjša bolečino in izboljša funkcijo, posebej pri artrozi kolena in kolka. Že zmerno zmanjšanje telesne mase je lahko koristno, večja izguba odvečne mase pa praviloma prinese večji učinek.

Če želite praktičen primer postopnega zmanjševanja telesne mase, si lahko preberete tudi mojo osebno izkušnjo hujšanja s kalorijskim deficitom.

Katera zdravila se uporabljajo pri artrozi?

Zdravila se uporabljajo predvsem za obvladovanje bolečine in naj bodo dodatek k gibanju in drugim nefarmakološkim ukrepom, ne njihova zamenjava.

Pri artrozi kolena imajo pomembno mesto lokalna nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID) v obliki gelov ali krem. Uporabljajo se lahko tudi pri drugih sklepih. Če lokalna zdravila ne zadoščajo ali niso primerna, lahko zdravnik glede na zdravstveno stanje posameznika razmisli o NSAID v obliki tablet.

Pri jemanju protivnetnih zdravil skozi usta je treba upoštevati tveganja za želodec, ledvice, srce in ožilje ter morebitne interakcije z drugimi zdravili. Zato niso primerna za vsakogar.

Paracetamol se pri artrozi danes ne priporoča rutinsko kot dolgoročna rešitev, prav tako se praviloma odsvetuje dolgotrajna uporaba opioidov. Izbiro protibolečinskega zdravljenja je zato smiselno prilagoditi posamezniku.

Ali pomagajo injekcije v sklep?

Če drugi ukrepi ne zadostujejo ali niso primerni, lahko zdravnik pri nekaterih bolnikih razmisli o injekciji kortikosteroida v sklep. Takšna injekcija lahko začasno zmanjša bolečino, vendar njen učinek praviloma ni dolgoročen.

Injekcije hialuronske kisline se v nekaterih okoljih uporabljajo, vendar jih aktualne smernice NICE za rutinsko zdravljenje artroze ne priporočajo zaradi nezanesljivih dokazov o koristi.

Fizioterapija in pripomočki

Fizioterapevt lahko pomaga izbrati ustrezne vaje, izboljšati moč, gibljivost in način obremenjevanja sklepa. Pri artrozi kolka ali kolena se lahko manualna terapija uporablja kot dodatek k terapevtski vadbi, ne pa kot njena zamenjava.

Pri težavah s hojo lahko nekaterim pomagajo tudi pripomočki, na primer palica. Opornice, vložki in drugi pripomočki pa niso potrebni pri vsakem bolniku in jih je smiselno izbrati glede na konkretno funkcionalno težavo.

Kdaj pride v poštev operacija?

O zamenjavi sklepa ali drugem kirurškem zdravljenju se razmišlja predvsem takrat, ko bolečina, okorelost in izguba funkcije pomembno zmanjšujejo kakovost življenja, nekirurško zdravljenje pa ne pomaga dovolj ali ni primerno.

Najpogosteje se z umetnim sklepom nadomeščata kolk in koleno. Odločitev za operacijo temelji predvsem na simptomih in vplivu artroze na vsakodnevno življenje, ne samo na videzu rentgenske slike.

Artroza je dolgotrajna bolezen sklepa, vendar to ne pomeni, da se mora stanje pri vsakem človeku neprestano slabšati. Simptomi lahko skozi čas nihajo, pri nekaterih pa se bolečina in funkcija sklepa z ustreznim pristopom občutno izboljšata.

Ali artroza vedno napreduje?

Ne nujno. Strukturne spremembe v sklepu se lahko skozi leta spreminjajo zelo počasi, simptomi pa pogosto ne sledijo neposredno rentgenski sliki. Nekdo ima lahko več let podobne spremembe in razmeroma stabilne težave, pri drugem pa se stanje hitreje spremeni.

Zato cilj zdravljenja ni samo »ustaviti obrabo«, ampak predvsem zmanjšati bolečino, ohraniti mišično moč, gibljivost in sposobnost normalne uporabe sklepa.

Ali se obrabljen sklepni hrustanec lahko obnovi?

Sklepni hrustanec ima omejeno sposobnost obnavljanja. Pri že razviti artrozi trenutno ni rutinskega zdravljenja, zdravila ali prehranskega dodatka, za katerega bi bilo dokazano, da lahko ponovno zgradi izgubljeni hrustanec in s tem odpravi bolezen.

To pa ne pomeni, da se človeku ne more stanje izboljšati. Bolečina, okorelost in funkcija sklepa se lahko izboljšajo tudi brez tega, da bi se sklep na rentgenski sliki vrnil v prvotno stanje.

Kaj pa glukozamin, kolagen in drugi dodatki za hrustanec?

Za različne prehranske dodatke se pogosto uporablja izraz »obnova hrustanca«, vendar je pri takšnih obljubah potrebna previdnost. Dokazi o vplivu posameznih dodatkov na simptome so različni, dokazov, da bi lahko z njimi zanesljivo obnovili že izgubljeni sklepni hrustanec, pa ni.

Zato prehranskih dodatkov ni smiselno obravnavati kot nadomestilo za ukrepe z bolje dokazano koristjo, kot so prilagojena vadba, krepitev mišic, urejanje telesne mase in ustrezno zdravljenje bolečine.

Kaj lahko pri artrozi dejansko spremenimo?

Na starost, genetiko ali že nastale strukturne spremembe ne moremo vplivati neposredno. Lahko pa vplivamo na mišično moč, gibljivost, telesno maso, način obremenjevanja sklepa, telesno pripravljenost in obvladovanje bolečine.

Prav zato je pri artrozi pogosto bolj koristno vprašanje »Kako lahko sklep bolje uporabljam in zmanjšam težave?« kot pa iskanje načina, kako bi rentgensko sliko sklepa vrnili v prvotno stanje.

Pri artrozi Smrekovita ne uporabljamo z namenom »obnoviti hrustanec« ali spremeniti rentgenske slike sklepa. V našem praktičnem pristopu se osredotočamo predvsem na sklep, ki trenutno povzroča težave – na primer bolečino, okorelost, otekanje ali zmanjšano gibljivost.

Najprej preverite, ali boli res sklep

To je pri našem svetovanju eno najpomembnejših vprašanj. Če nekdo pove, da ga boli koleno, skušamo najprej razjasniti, ali bolečina izvira iz samega sklepa ali bolj iz mišic, kit, vezi oziroma drugih struktur nad ali pod njim.

Če gre za potrjeno artrozo oziroma značilen sklepni vzorec težav, je način uporabe drugačen kot pri akutni poškodbi mišice, tetive ali vezi.

Kdaj uporabniki običajno opazijo prvo razliko?

Po naših praktičnih izkušnjah uporabniki ob dosledni uporabi pogosto opazijo prvo razliko v približno enem tednu. Najpogosteje opisujejo manj bolečine, manjšo oteklino ali boljšo gibljivost sklepa.

To ni zagotovljen rok niti pričakovani rezultat pri vsakem uporabniku. Odziv je odvisen od sklepa, stopnje težav, spremljajočega vnetja, starosti in načina uporabe.

Kaj če boli več sklepov hkrati?

Če je prizadetih več sklepov, je ena od praktičnih možnosti, da Kontakt oblogo uporabljate na sklepu, ki povzroča največ težav, druge sklepe pa redno mažete. Ko se stanje najbolj problematičnega sklepa umiri, se lahko oblogo prestavi na drugega.

Pri kolenu je zaradi velikosti in dostopnosti sklepa tak način uporabe običajno posebej enostaven. Tudi v našem dolgoletnem svetovanju je koleno sklep, zaradi katerega uporabniki najpogosteje iščejo pomoč.

Kaj pa dolgoročna uporaba?

Ker je artroza kronično stanje, lokalne uporabe ni smiselno predstavljati kot enkratno »kuro«, ki odpravi samo bolezen. Nekateri uporabniki Smrekovit uporabljajo redno, drugi pa predvsem v obdobjih, ko se težave izraziteje pojavijo.

Podrobnejši način nanašanja, uporabo Kontakt obloge pri posameznih sklepih in praktične napotke smo zbrali v ločenih navodilih.

Poglejte praktična navodila za uporabo pri artrozi →

Pri artrozi se lahko sklep občasno bolj razdraži in oteče. Oteklina je lahko posledica povečane količine tekočine v sklepu oziroma vnetnega dogajanja v sklepni ovojnici, vendar vsaka oteklina okoli kolena še ne pomeni samo artroze.

Kaj pomeni oteklina pri artrozi?

Pri simptomatski artrozi se lahko obdobja večje bolečine, občutljivosti in otekline izmenjujejo z mirnejšimi obdobji. Sama oteklina zato ni nujno znak, da se je sklep nenadoma močno »obrabil«, ampak lahko odraža trenutno dogajanje v sklepu.

Če je oteklina glavni simptom, je zelo izrazita ali se pojavlja tudi zunaj področja sklepa, si preberite tudi naš podrobnejši vodnik o oteklini in možnih vzrokih otekanja.

Kaj je Bakerjeva cista?

Bakerjeva cista oziroma poplitealna cista je s sklepno tekočino napolnjena izboklina na zadnji strani kolena. Pri odraslih se pogosto pojavi ob drugem dogajanju v kolenskem sklepu, med drugim tudi pri artrozi, poškodbah kolena, revmatoidnem artritisu ali protinu.

Cista je lahko majhna in skoraj neopazna, lahko pa povzroča občutek pritiska ali napetosti za kolenom, bolečino in težje upogibanje kolena.

Kakšna je povezava med Bakerjevo cisto in artrozo?

Če kolenski sklep proizvaja več sklepne tekočine, se lahko del te tekočine izboči proti zadnji strani kolena in nastane Bakerjeva cista. Zato je pri odraslih pogosto bolj pomembno razumeti in obravnavati dogajanje v samem kolenu kot pa gledati cisto kot povsem ločeno težavo.

Tudi v našem praktičnem svetovanju Bakerjevo cisto obravnavamo predvsem v povezavi s stanjem kolenskega sklepa. Po opažanjih uporabnikov se lahko ob umirjanju težav v sklepu zmanjša tudi občutek napetosti oziroma velikost ciste, vendar potek ni pri vseh enak.

Kdaj je potreben pregled?

Novo nastalo zatrdlino oziroma oteklino za kolenom je smiselno zdravstveno opredeliti, posebej če diagnoza Bakerjeve ciste še ni bila potrjena.

Če se bolečina ali oteklina v mečih nenadoma izrazito poveča, se pojavijo toplota, rdečina ali sprememba barve kože, je potrebna hitra zdravstvena ocena. Počena Bakerjeva cista lahko povzroči podobne simptome kot globoka venska tromboza, zato teh znakov ni primerno presojati samo kot običajno posledico artroze.

Pri že znani artrozi se lahko bolečina, okorelost in otekanje občasno povečajo, vendar ni vsake nove težave smiselno avtomatsko pripisati obrabi sklepa. Sprememba običajnega vzorca simptomov je lahko razlog za pregled.

Kdaj je smiseln pregled?

Zdravstvena ocena je smiselna predvsem, če bolečina ali oteklina vztrajata, se ponavljata ali začneta pomembno omejevati hojo, spanje, delo oziroma druge vsakodnevne dejavnosti.

Dodaten razlog za pregled so tudi:

• hitro slabšanje težav ali opazna sprememba oblike sklepa,
• dolgotrajna jutranja okorelost, posebej če traja bistveno dlje kot približno 30 minut,
• nov simptom po poškodbi,
• bolečina, ki po značaju ni podobna dosedanjim težavam zaradi artroze.

Vroč in izrazito otečen sklep

Nenadoma močno boleč, vroč in otečen sklep ni značilen samo za običajno poslabšanje artroze. Podobno se lahko kažejo protin, drugo vnetje sklepa ali okužba.

Če je sklep vroč in otečen, posebej če so prisotni tudi vročina, mrzlica ali splošno slabo počutje, je potrebna hitra zdravstvena ocena.

Kdaj je potrebna nujna pomoč?

Po poškodbi je nujna ocena potrebna predvsem pri zelo hudi bolečini, nezmožnosti obremenitve sklepa, očitni deformaciji oziroma izpahu ali izgubi občutka v okolici poškodovanega področja.

Pri takšnih znakih ni primerno nadaljevati samo s samopomočjo ali lokalnimi pristopi, dokler ni pojasnjen vzrok težav.

Artrozo se lahko opisuje tudi glede na izrazitost strukturnih sprememb, vidnih na rentgenski sliki. Pri tem se ocenjujejo predvsem zoženje sklepne špranje, kostni izrastki oziroma osteofiti ter spremembe kosti okoli sklepa.

Kako se ocenjuje stopnja artroze?

Ena najpogosteje uporabljanih razvrstitev je Kellgren-Lawrenceova lestvica od 0 do 4, pri kateri 0 pomeni odsotnost značilnih radioloških znakov artroze, višje stopnje pa vse izrazitejše strukturne spremembe.

Spodnje ilustracije so poenostavljen prikaz razvoja sprememb v kolenskem sklepu. Ne predstavljajo natančne diagnostične Kellgren-Lawrenceove klasifikacije posameznega rentgenskega posnetka.

Ali višja stopnja artroze pomeni tudi več bolečine?

Ne nujno. Stopnje predvsem opisujejo strukturne spremembe sklepa. Jakost bolečine, okorelost in omejitev gibanja jim ne sledijo vedno neposredno.

Nekdo ima lahko izrazite spremembe na rentgenski sliki in razmeroma malo težav, drug pa pomembno bolečino ob manj izrazitih radioloških spremembah. Zato se zdravljenje ne določa samo glede na stopnjo artroze, ampak predvsem glede na simptome, funkcijo sklepa in vpliv težav na vsakodnevno življenje.

Animirani prikaz sprememb pri artrozi kolena

Spodnji animirani prikaz dodatno ponazori, kako se lahko pri artrozi kolena skozi čas spreminjajo hrustanec, sklepna špranja in kost. Video je v angleškem jeziku.