Bolečine v kolenu: vzroki, kaj pomaga in kdaj na pregled

Kaj pomaga pri bolečini v kolenu, je predvsem odvisno od njenega vzroka. Pri preobremenitvi ali manjši poškodbi je pogosto smiselno začasno zmanjšati dejavnosti, ki bolečino sprožajo, hkrati pa kolena brez razloga ne držati popolnoma pri miru. Pri artrozi, poškodbi meniskusa, težavah z vezmi ali vnetju je pristop lahko drugačen.

Najpomembnejše na kratko

• Najprej poskusite ugotoviti, kje bolečina nastaja. Mesto bolečine – v samem sklepu, ob sklepni špranji, pod pogačico, na notranji ali zunanji strani ter za kolenom – lahko pomaga zožiti možne vzroke.
• Po sveži poškodbi zmanjšajte obremenitev. Če je bolečino sprožil padec, zasuk ali udarec, se izogibajte gibom in obremenitvam, ki jo izrazito povečujejo.
• Popolno mirovanje običajno ni potrebno. Če ni resnejše poškodbe, je praviloma koristno ohraniti gibljivost in se postopoma vračati k obremenitvi, ki jo koleno dobro prenaša.
• Pri dolgotrajnih težavah je pomembna mišična moč. Prilagojene vaje za mišice okoli kolena in kolka imajo pomembno vlogo predvsem pri artrozi in nekaterih preobremenitvenih težavah.
• Oteklina zahteva nekoliko več pozornosti. Otečeno koleno lahko spremlja poškodbo, artrozo, vnetje ali povečano količino tekočine v sklepu, zato je pomemben tudi način in hitrost nastanka otekline.

Če je koleno po poškodbi izrazito nestabilno, ga ni mogoče normalno obremeniti, je močno otečeno ali deformirano, se zaklepa, ali pa je brez poškodbe nenadoma zelo boleče, vroče in rdeče, je potrebna zdravstvena ocena.

Bolečina v kolenu sama po sebi še ne pove, kaj je vzrok. Pri orientaciji so najbolj uporabni štirje podatki: kje boli, kako je težava nastala, kateri gibi bolečino sprožijo in ali so prisotni oteklina, nestabilnost ali drugi spremljajoči znaki.

Mesto bolečine lahko precej zoži možne vzroke, vendar samo po sebi ne omogoča diagnoze. Različne strukture v kolenu lahko namreč povzročajo zelo podobne težave.

Kako je bolečina nastala?

Način začetka težav pogosto pove več kot sama jakost bolečine.

• Nenadna bolečina po zasuku, padcu ali udarcu bolj govori za poškodbo meniskusa, vezi ali drugih struktur.
• Postopno nastala bolečina po povečani aktivnosti je pogostejša pri preobremenitvenih težavah.
• Dolgotrajna bolečina z okorelostjo, posebej pri starejših, lahko ustreza artrozi.
• Nenadoma vroče, močno boleče in otečeno koleno brez poškodbe zahteva več previdnosti, saj vzrok ni nujno mehanska preobremenitev ali artroza.

Ali boli koleno ali mišice in druga tkiva okoli njega?

Ko človek reče, da ga »boli koleno«, bolečina ni nujno v samem kolenskem sklepu. Izvira lahko tudi iz mišic, kit, vezi ali njihovih narastišč nekoliko nad, pod ali ob kolenu.

To razlikovanje je pomembno tudi pri našem praktičnem svetovanju. Če je bolečina jasno lokalizirana v mišici, tetivi ali ob narastišču, je smiselno razmišljati drugače kot pri bolečini, ki jo človek občuti globoko v sklepu.

Včasih pa vzrok sploh ni v kolenu. Bolečina se lahko iz križa ali zadnjice širi po stegnu proti kolenu oziroma pod njega. Če jo spremljajo mravljinci, odrevenelost ali pekoč občutek, je lahko povezana z draženjem živca oziroma išiasom.

Kaj bolečino sproži?

• stopnice, počep ali vstajanje lahko bolj obremenijo sprednji del kolena in pogačico,
• zasuk kolena lahko izzove težave pri poškodbi meniskusa,
• daljša hoja ali stanje lahko poslabšata simptome pri artrozi ali drugih obremenitvenih težavah,
• tek ali ponavljajoči se gibi lahko razdražijo kite in druga mehka tkiva,
• bolečina po daljšem sedenju se lahko pojavlja pri različnih težavah in sama po sebi ne potrjuje artroze.

Bodite pozorni tudi na spremljajoče znake

Oteklina, občutek preskakovanja ali zatikanja, nestabilnost, zmanjšana gibljivost in toplota sklepa so dodatne informacije, ki pomagajo razlikovati med možnimi vzroki.

Mesto bolečine lahko pomaga zožiti možne vzroke, vendar samo po sebi ne zadošča za diagnozo. Pomembni so tudi način nastanka težav, gib, ki bolečino sproži, ter spremljajoči znaki, kot so oteklina, zatikanje ali nestabilnost.

Bolečina spredaj v kolenu

Bolečina na sprednji strani se pogosto pojavlja okoli ali pod pogačico. Težave so lahko povezane s patelofemoralnim sklepom, preobremenitvijo tetive pogačice ali drugimi strukturami na sprednji strani kolena.

Pogosto jo izzovejo počepi, stopnice, tek ali daljše sedenje s pokrčenimi koleni.

Bolečina na notranji strani kolena

Na notranji strani lahko bolečina izvira iz notranjega meniskusa, notranje stranske vezi, kit oziroma burze nekoliko pod sklepom ali iz notranjega dela samega kolenskega sklepa.

Če se je težava pojavila po zasuku kolena in jo spremljajo zatikanje, oteklina ali bolečina ob rotaciji, je med možnimi vzroki tudi poškodba meniskusa.

Bolečina na zunanji strani kolena

Bolečino na zunanji strani lahko povzročajo zunanji meniskus, zunanja stranska vez ali mehka tkiva ob zunanji strani kolena. Pri tekačih in drugih ponavljajočih se obremenitvah je lahko razdražen tudi iliotibialni trakt.

Bolečina zadaj za kolenom

Bolečina ali občutek napetosti za kolenom lahko izvira iz mišic in kit, lahko pa je povezan tudi s povečano količino tekočine v sklepu oziroma Bakerjevo cisto.

Če je za kolenom nova oteklina ali zatrdlina, je smiselno ugotoviti njen vzrok. Nenadna bolečina in otekanje meč pa zahtevata več previdnosti, saj težava ni nujno samo v kolenu.

Bolečina pod kolenom

Bolečina tik pod pogačico je lahko povezana s patelarno tetivo, nekoliko bolj proti notranji strani pa tudi s kitami in burzo v predelu tako imenovane pes anserinus.

Pri mlajših in športno aktivnih se takšne težave pogosto pojavijo ob povečanju teka, skokov ali drugih ponavljajočih se obremenitev.

Bolečina globoko v kolenu

Težje določljiva bolečina globoko v sklepu se lahko pojavlja pri različnih sklepnih težavah, med drugim pri meniskusu ali artrozi kolena. Pri artrozi so pogosto prisotni tudi okorelost, zmanjšana gibljivost in bolečina ob obremenitvi.

Lokacija bolečine je zato predvsem orientacija. Če se težava ponavlja, traja dlje časa ali jo spremljajo pomembna oteklina, nestabilnost oziroma zaklepanje kolena, je za natančnejšo opredelitev vzroka potreben pregled.

Bolečina v kolenu ni ena sama težava. Povzročajo jo lahko spremembe v samem sklepu, poškodbe meniskusa ali vezi, preobremenjene kite in druga mehka tkiva, vnetna stanja ali bolečina, ki v koleno prihaja iz drugega dela telesa.

Artroza kolena

Artroza je pogost vzrok dolgotrajnih težav, predvsem v srednjih in starejših letih. Značilni so postopno nastala bolečina ob obremenitvi, krajša okorelost po mirovanju ter lahko tudi zmanjšana gibljivost in občasna oteklina.

Stopnja sprememb na rentgenski sliki ni vedno sorazmerna z jakostjo bolečine. Več o tem, kaj se pri artrozi dogaja v sklepu in kaj pomeni zožena sklepna špranja, je opisano na strani Artroza – simptomi, zdravljenje in kaj pomaga.

Poškodba meniskusa

Meniskusa sta hrustančni strukturi med stegnenico in golenico, ki pomagata razporejati obremenitve v kolenu. Poškodba se lahko pojavi ob zasuku kolena, pri starejših pa tudi postopoma zaradi degenerativnih sprememb.

Bolečina je pogosto bolj izrazita ob sklepni špranji na notranji ali zunanji strani. Pojavijo se lahko oteklina, zatikanje ali občutek, da koleno pri določenem gibu ni povsem zanesljivo.

Poškodbe vezi

Vezi stabilizirajo kolenski sklep. Poškodujejo se lahko pri nenadnem zasuku, padcu, neposrednem udarcu ali športni poškodbi.

Pri izrazitejši poškodbi se lahko poleg bolečine pojavita hitra oteklina in občutek nestabilnosti oziroma »popuščanja« kolena.

Bolečina okoli pogačice

Bolečina na sprednji strani kolena je pogosto povezana s patelofemoralnim področjem. Težave se lahko izraziteje pojavijo pri počepu, hoji po stopnicah, teku ali po daljšem sedenju s pokrčenim kolenom.

Takšna bolečina ni nujno posledica artroze in je pogosta tudi pri mlajših ter telesno aktivnih ljudeh.

Kite in preobremenitvene težave

Tek, skoki, ponavljajoči se počepi ali nenadno povečanje športne aktivnosti lahko preobremenijo kite in druga mehka tkiva okoli kolena.

Takrat je bolečina pogosto bolj lokalizirana nad ali pod sklepom oziroma ob določenem narastišču in se izraziteje pojavi pri obremenitvi prizadete strukture.

Burzitis

Burze so majhne s tekočino napolnjene vrečke, ki zmanjšujejo trenje med tkivi. Če se razdražijo ali vnamejo, se lahko pojavi lokalizirana bolečina in oteklina, na primer pred pogačico ali na notranji strani nekoliko pod kolenom.

Težave so lahko povezane z dolgotrajnim klečanjem, ponavljajočo se obremenitvijo ali poškodbo.

Vnetje sklepa, protin in druge bolezni

Bolečino in oteklino kolena lahko povzročijo tudi vnetne bolezni sklepov, protin ali redkeje okužba sklepa. Takšna stanja niso isto kot običajna mehanska preobremenitev.

Nenadoma zelo boleče, vroče, rdeče in izrazito otečeno koleno, posebej ob vročini ali splošnem slabem počutju, zahteva hitro zdravstveno oceno.

Ko vzrok sploh ni v kolenu

Bolečina se lahko v predel kolena prenaša tudi iz kolka ali hrbtenice. Na izvor v hrbtenici pomislimo predvsem, če se bolečina širi po nogi, se seli ali jo spremljajo mravljinci, odrevenelost oziroma pekoč občutek.

V takšnem primeru je lahko pomembnejši izvor težave kot samo mesto, kjer jo človek čuti. Več o bolečini živčnega izvora je opisano na strani Išias – simptomi, trajanje in kaj pomaga.

Meniskusa sta dve polmesečasti hrustančni strukturi med stegnenico in golenico. Pomagata razporejati obremenitve v kolenu in prispevata k stabilnosti sklepa. Poškodba meniskusa lahko nastane nenadoma ob zasuku kolena, lahko pa se razvija tudi postopoma zaradi degenerativnih sprememb.

Kje boli pri poškodbi meniskusa?

Bolečina je pogosto najbolj izrazita ob sklepni špranji na notranji ali zunanji strani kolena, odvisno od tega, kateri meniskus je prizadet. Pogosto jo izzovejo zasuk kolena, globlji počep ali vstajanje iz počepa.

Poleg bolečine se lahko pojavijo oteklina, občutek zatikanja, preskakovanja ali zmanjšana gibljivost. Samo mesto bolečine pa poškodbe meniskusa ne potrdi, saj lahko podobne simptome povzročajo tudi vezi, kite, artroza in druge strukture.

Kako nastane poškodba meniskusa?

Pri mlajših je pogostejša poškodba ob športu ali drugem nenadnem zasuku ob obremenjenem kolenu. Pri starejših se lahko meniskus sčasoma spremeni in poškoduje tudi brez izrazitega posameznega dogodka.

Zato ni vsaka sprememba meniskusa na magnetni resonanci nujno razlog za bolečino in tudi vsaka poškodba ne zahteva operacije.

Kaj pomaga pri težavah z meniskusom?

Pristop je odvisen od vrste poškodbe in simptomov. Pri številnih težavah je prvi korak prilagoditev aktivnosti, ohranjanje gibljivosti ter postopna krepitev mišic okoli kolena. Pri dolgotrajnih oziroma degenerativnih težavah ima pomembno mesto tudi fizioterapija.

Če določen gib izrazito sproža bolečino, ga je smiselno začasno omejiti, ne pa kolena brez razloga popolnoma prenehati uporabljati.

Ali se meniskus lahko zaceli sam?

Možnost celjenja je odvisna predvsem od mesta, oblike in obsega poškodbe. Zunanji rob meniskusa je bolje prekrvavljen kot njegov notranji del, zato imajo nekatere poškodbe več možnosti za spontano celjenje kot druge.

Pomembno pa je ločiti med celjenjem same poškodovane strukture in izboljšanjem simptomov. Bolečina in funkcija kolena se lahko izboljšata tudi takrat, ko sprememba meniskusa na slikovni preiskavi ostane prisotna.

Kaj pomeni »mazilo za meniskus«?

Izraz »mazilo za meniskus« je nekoliko zavajajoč. Z zunanjim nanosom ni mogoče mehansko popraviti raztrganega meniskusa. Lokalni pristopi se uporabljajo predvsem na področju, kjer človek čuti težave, in so lahko del širšega pristopa skupaj s prilagoditvijo obremenitev in gibanjem.

Pri našem praktičnem svetovanju je zato pomembno najprej ugotoviti, ali bolečina res izvira iz sklepnega področja oziroma meniskusa ali iz mišice, tetive oziroma vezi ob kolenu. Od tega je odvisen tudi praktični način uporabe Smrekovita.

Kdaj je potreben pregled?

Pregled je posebej smiseln po večji poškodbi, pri izraziti oteklini ali nestabilnosti ter kadar se koleno ponavljajoče zatika oziroma ga ni mogoče normalno iztegniti ali pokrčiti.

Če bolečina vztraja kljub prilagoditvi aktivnosti ali pomembno omejuje hojo in vsakodnevno uporabo kolena, je smiselna natančnejša ocena vzroka.

Oteklina kolena je spremljajoči znak, ne diagnoza. Nastane lahko po poškodbi, ob artrozi, zaradi vnetja sklepa ali zaradi draženja struktur okoli kolena. Pomembno je predvsem, kje je oteklina, kako hitro je nastala in ali je koleno tudi vroče, rdeče ali zelo boleče.

Kaj pomeni »voda v kolenu«?

Izraz »voda v kolenu« se običajno uporablja za povečano količino sklepne tekočine oziroma sklepni izliv. Koleno je lahko vidno povečano, napeto, slabše gibljivo ali daje občutek pritiska.

Sklepni izliv se lahko pojavi po poškodbi meniskusa ali vezi, ob aktivni artrozi, pri protinu in drugih vnetjih sklepa ter redkeje pri okužbi.

Oteklina po poškodbi kolena

Če koleno oteče po zasuku, padcu ali udarcu, je lahko vzrok poškodba meniskusa, vezi ali drugih struktur v sklepu. Hitro nastala večja oteklina po poškodbi je pomemben podatek in je lahko razlog za pregled.

Manjša lokalizirana oteklina na sprednji ali notranji strani kolena pa lahko izvira tudi iz burze, kite ali drugih mehkih tkiv in ni nujno sklepni izliv.

Oteklina pri artrozi kolena

Pri artrozi se lahko mirnejša obdobja izmenjujejo z obdobji večje bolečine, občutljivosti in otekline. Otekanje zato ne pomeni nujno, da se je sklep v nekaj dneh nenadoma močno »obrabil«, ampak lahko odraža trenutno aktivnejše dogajanje v sklepu.

Več o povezavi med obrabo sklepa, sklepno špranjo in simptomi je opisano na strani Artroza – simptomi, zdravljenje in kaj pomaga.

Bakerjeva cista – oteklina za kolenom

Bakerjeva oziroma poplitealna cista je s tekočino napolnjena izboklina na zadnji strani kolena. Pogosto nastane, kadar je v kolenskem sklepu povečana količina tekočine, zato je lahko povezana z artrozo, poškodbo meniskusa ali drugim dogajanjem v sklepu.

Povzroča lahko občutek pritiska ali napetosti za kolenom ter težje upogibanje. Smiselno je zato obravnavati predvsem vzrok dogajanja v samem kolenu, ne samo izbokline za njim.

Kdaj je otečeno koleno razlog za pregled?

Pregled je posebej smiseln, če je oteklina izrazita, nastane hitro po poškodbi, se ponavlja ali pomembno omejuje gibanje.

Nenadoma zelo boleče, vroče in rdeče koleno, posebej ob vročini ali splošnem slabem počutju, zahteva hitro zdravstveno oceno.

Prav tako je potrebna previdnost, če se nenadoma pojavita bolečina in otekanje meč. Počena Bakerjeva cista lahko povzroči podobne simptome kot globoka venska tromboza, zato takšnega stanja ni smiselno presojati samo kot običajno otekanje kolena.

Če je otekanje glavni problem ali se pojavlja tudi zunaj področja kolena, si preberite še vodnik o oteklini, možnih vzrokih in opozorilnih znakih.

Če se bolečina v kolenu pojavi nenadoma po padcu, zasuku, udarcu ali športni poškodbi, je treba najprej pomisliti na poškodbo struktur v kolenu ali okoli njega. Pomembni so predvsem mehanizem poškodbe, hitrost nastanka otekline, stabilnost kolena in možnost normalne obremenitve.

Kaj se lahko poškoduje?

Pri nenadni poškodbi so lahko prizadeti meniskus, vezi, kite, mišice ali kost. Bolečina zato sama po sebi še ne pove, katera struktura je poškodovana.

• zasuk kolena lahko poškoduje meniskus ali vezi,
• neposreden udarec lahko povzroči poškodbo mehkih tkiv, hematom ali poškodbo sklepa,
• nenaden odriv, sprint ali skok lahko preobremeni oziroma poškoduje kite ali mišice,
• padec lahko povzroči kombinacijo več poškodb.

Kaj pomeni oteklina po poškodbi?

Oteklina je po poškodbi pogosta, vendar je pomembno, kako hitro in v kakšnem obsegu nastane. Hitro nastala večja oteklina po zasuku ali padcu lahko kaže na pomembnejšo poškodbo znotraj sklepa.

Manjša lokalna oteklina nekoliko nad, pod ali ob kolenu pa lahko izvira tudi iz mehkih tkiv.

Ali je koleno stabilno?

Občutek, da koleno »uide«, popusti ali ni zanesljivo pri obremenitvi, je pomemben znak. Lahko spremlja poškodbo vezi ali druge strukture, ki sodeluje pri stabilnosti sklepa.

Podobno velja za izrazito zatikanje ali nezmožnost popolnega iztega oziroma pokrčenja kolena.

Kaj narediti prve dni po poškodbi?

Prvi korak je zmanjšati aktivnosti, ki bolečino izrazito povečujejo, ter kolena ne siliti v gibe, ki jih ne prenaša. Popolno mirovanje brez razloga praviloma ni potrebno, pomembno pa je, da obremenitev prilagodimo dejanskemu stanju.

Pri manjši poškodbi se nato spremlja predvsem trend – ali se bolečina, oteklina in gibljivost iz dneva v dan izboljšujejo.

Kaj pa hlajenje z ledom?

Pri našem praktičnem pristopu ob uporabi Smrekovit izdelkov hlajenja z ledom ne priporočamo. Smrekovit zato praviloma uporabljamo brez sočasnega rednega hlajenja poškodovanega področja.

Gre za naš praktični način uporabe, ki izhaja iz dolgoletnih izkušenj in svetovanja uporabnikom. Več o razlogih za tak pristop smo opisali v članku Hlajenje z ledom – zakaj ga pri poškodbah ne priporočamo.

Kdaj je po poškodbi potreben pregled?

Pregled je posebej smiseln oziroma potreben, če:

• kolena ni mogoče normalno obremeniti,
• je oteklina velika ali nastane zelo hitro,
• je koleno izrazito nestabilno,
• se koleno zaklepa ali ga ni mogoče normalno iztegniti,
• je prisotna očitna deformacija,
• se bolečina in funkcija v naslednjih dneh ne izboljšujeta.

Pri sumu na zlom, izpah ali večjo poškodbo vezi oziroma tetive lokalni pristop ne more nadomestiti ustrezne zdravstvene obravnave.

Pri bolečini v kolenu ni enega ukrepa, ki bi bil najboljši za vse. Pristop je odvisen od tega, ali gre za svežo poškodbo, preobremenitev, meniskus, artrozo, vnetje ali težavo v mišicah in drugih tkivih okoli sklepa.

Prilagodite obremenitev, vendar kolena brez razloga ne imobilizirajte

Če določen gib ali dejavnost bolečino izrazito povečuje, je obremenitev smiselno začasno zmanjšati. To ne pomeni nujno popolnega mirovanja. Pri številnih težavah je koristneje ohraniti gibanje v obsegu, ki ga koleno dobro prenaša, nato pa obremenitev postopoma povečevati.

Po sveži poškodbi je potrebna večja previdnost. Če pa ni znakov pomembnejše poškodbe, dolgotrajno popolno mirovanje lahko vodi v izgubo mišične moči in še slabšo funkcijo kolena.

Vaje in krepitev mišic

Pri dolgotrajnih bolečinah imajo pomembno vlogo mišice stegna, zadnjice in druge mišice, ki sodelujejo pri nadzoru kolena. Prilagojene vaje lahko izboljšajo moč, gibljivost in sposobnost kolena za prenašanje vsakodnevnih obremenitev.

To je posebej pomembno pri artrozi kolena, kjer sta terapevtska vadba in ohranjanje telesne aktivnosti med temeljnimi ukrepi. Če izbira vaj ni jasna ali vadba povzroča izrazite težave, lahko program prilagodi fizioterapevt.

Pri težavah z meniskusom

Pri številnih poškodbah oziroma degenerativnih spremembah meniskusa se zdravljenje najprej začne brez operacije. Prilagodi se obremenitev, ohranja gibljivost in postopoma krepi mišice.

Operacija ni avtomatično potrebna samo zato, ker je na magnetni resonanci vidna poškodba meniskusa. Pomembnejši so simptomi in funkcija kolena. Drugače je pri kolenu, ki se dejansko zaklepa, izrazito omejuje gibanje ali ima druge znake pomembnejše mehanske težave.

Pri artrozi kolena

Pri artrozi je dolgoročno pomembneje ohranjati funkcijo sklepa kot ga varovati pred vsakim gibanjem. Redna prilagojena vadba, krepitev mišic in aerobna aktivnost sodijo med osnovne ukrepe.

Če je prisotna prekomerna telesna teža, lahko tudi zmanjšanje telesne mase zmanjša mehansko obremenitev kolena in izboljša simptome.

Zdravila proti bolečini in vnetju

Za kratkotrajno obvladovanje simptomov se pri nekaterih težavah uporabljajo protibolečinska oziroma protivnetna zdravila. Pri artrozi kolena imajo med možnostmi pomembno mesto lokalni nesteroidni antirevmatiki v obliki gela ali kreme.

Peroralna protivnetna zdravila niso primerna za vsakogar, saj lahko vplivajo na želodec, ledvice in srčno-žilni sistem ter se lahko neustrezno kombinirajo z drugimi zdravili. Pri pogostejši uporabi je zato smiselna presoja zdravnika ali farmacevta.

Kdaj je smiselna fizioterapija?

Fizioterapija je posebej koristna, kadar težava traja dlje, se ponavlja, je po poškodbi ostala zmanjšana moč ali gibljivost oziroma kadar človek ne ve, kako koleno varno ponovno obremeniti.

Dober program ni sestavljen samo iz pasivnih postopkov. Pomemben del je praviloma tudi postopno aktivno obremenjevanje in krepitev.

Ko domači ukrepi niso dovolj

Če se stanje kljub razumnemu prilagajanju obremenitve ne izboljšuje, je smiselno ponovno preveriti vzrok. Bolečina, ki jo človek pripisuje obrabi ali preobremenitvi, lahko včasih izvira iz meniskusa, vezi, kolka, hrbtenice ali drugega problema.

Posebej pomembna je zdravstvena ocena pri izraziti nestabilnosti, zaklepanju kolena, veliki ali ponavljajoči se oteklini ter pri nenadoma vročem in rdečem sklepu.

Če boli mišica, tetiva ali vez okoli kolena

Če se po pogovoru izkaže, da bolečina ni globoko v sklepu, ampak je jasno lokalizirana nekoliko nad, pod ali ob kolenu, težavo obravnavamo bolj kot poškodbo oziroma preobremenitev mehkih tkiv.

Tudi tukaj je pri našem praktičnem pristopu osnovna izbira 365 Prima z oblogo, posebej pri trdovratnejših poškodbah. Pri sveži poškodbi je pomembno tudi prilagoditi obremenitev in ne masirati poškodovanega tkiva.

Podrobnejši način uporabe je opisan v navodilih za poškodbe in preobremenitve.

Če bolečina morda izvira iz hrbtenice

Posebej pozorni smo, kadar bolečina ni omejena samo na koleno, ampak se seli po nogi, jo spremljajo mravljinci ali pekoč občutek, boli tudi križ oziroma zadnjica ali se težava pojavlja predvsem na eni nogi.

V takem primeru samo nanašanje na koleno pogosto zgreši mesto izvora težave. Pri našem praktičnem pristopu zato vključimo tudi področje hrbtenice. Več o takšnem vzorcu je opisano na strani o išiasu in bolečini živčnega izvora ter v navodilih za uporabo pri težavah s hrbtenico.

Kdaj pričakujemo prvi premik?

Po naših dolgoletnih praktičnih izkušnjah pri sklepnih in večini preobremenitvenih težav uporabnika prosimo, naj prvi rezultat ocenjuje približno po enem tednu pravilne in dovolj redne uporabe.

To ne pomeni, da mora bolečina v enem tednu izginiti. Iščemo jasen trend: lažjo obremenitev, boljšo gibljivost, manjšo občutljivost ali drugo opazno razliko. Nadaljnji potek je nato zelo odvisen od dejanskega vzroka težave.

Kdaj lokalni pristop ni dovolj?

Smrekovit ne more mehansko popraviti pretrgane vezi, raztrganega meniskusa, zloma ali druge poškodbe, ki zahteva specifično zdravljenje. Prav tako ni smiselno vztrajati samo pri lokalni uporabi, če se koleno zaklepa, je izrazito nestabilno, po poškodbi hitro močno oteče ali ga ni mogoče normalno obremeniti.

Pri nenadoma zelo bolečem, vročem in rdečem sklepu oziroma ob vročini je potrebna zdravstvena ocena ne glede na uporabo lokalnega pripravka.

Za podrobnejši praktični postopek pri sklepnih težavah si lahko ogledate navodila za uporabo Smrekovita pri sklepih.

Večina blažjih preobremenitvenih težav se lahko najprej spremlja ob prilagoditvi aktivnosti. Nekateri znaki pa povečajo verjetnost pomembnejše poškodbe, izrazitega vnetja ali drugega vzroka, pri katerem domače ukrepanje ni dovolj.

Kdaj je smiseln hiter pregled?

Čimprejšnja zdravstvena ocena je posebej pomembna, če:

• po poškodbi kolena ni mogoče normalno obremeniti,
• koleno zelo hitro in izrazito oteče,
• je prisotna očitna deformacija,
• je koleno izrazito nestabilno oziroma pri hoji popušča,
• se koleno zaklene ali ga ni mogoče normalno iztegniti oziroma pokrčiti,
• je bolečina po poškodbi zelo močna ali se stanje hitro slabša.

Vroče, rdeče in močno otečeno koleno

Če koleno brez jasne poškodbe nenadoma postane zelo boleče, vroče, rdeče in otečeno, posebej če se pridružita vročina ali splošno slabo počutje, vzroka ni smiselno pripisati samo artrozi ali preobremenitvi.

Takšno stanje zahteva hitro zdravstveno oceno, saj lahko podobno izgledajo protin, drugo akutno vnetje ali okužba sklepa.

Bolečina in otekanje meč

Če se poleg težav za kolenom nenadoma pojavita bolečina in oteklina meč, je potrebna previdnost. Podobne simptome lahko povzroči počena Bakerjeva cista, vendar je treba izključiti tudi globoko vensko trombozo.

Če bolečina traja ali se ponavlja

Pregled je smiseln tudi brez urgentnih znakov, kadar se bolečina kljub prilagoditvi obremenitve ne izboljšuje, se pogosto ponavlja ali postopoma omejuje hojo, šport, delo oziroma vsakodnevne aktivnosti.

Enako velja pri ponavljajočih se oteklinah, dolgotrajnem zatikanju ali kadar ni jasno, ali težava izvira iz meniskusa, artroze, mehkih tkiv, kolka ali hrbtenice.

Kaj je koristno povedati na pregledu?

Za opredelitev vzroka so pogosto zelo koristni že podatki o tem, kje natančno boli, kako se je težava začela, kateri gibi jo sprožijo, ali koleno oteka in ali je prisoten občutek nestabilnosti ali zaklepanja.

Slikovne preiskave niso potrebne pri vsaki bolečini v kolenu. O njihovi smiselnosti se odloča glede na potek težav, klinični pregled in sum na konkreten vzrok.

Ivo Konc, začetnik Smrekovita, je Smrekovit desetletja uporabljal tudi sam. V spodnjem posnetku opisuje svojo izkušnjo z bolečinami v kolenu ter način, kako je Smrekovit takrat uporabljal.

Posnetek je del arhiva Smrekovita in predstavlja osebno izkušnjo enega uporabnika, ne splošnega zagotovila o rezultatu pri vseh težavah s kolenom.