Hlajenje z ledom po poškodbi: kaj kažejo raziskave in zakaj ga pri Smrekovitu ne priporočamo

Pri Smrekovitu poškodb z ledom praviloma ne priporočamo. Led lahko neposredno po poškodbi začasno zmanjša bolečino, vendar ni dobrih dokazov, da bi zaradi rutinskega hlajenja poškodovano tkivo hitreje zacelilo. Prav zato menimo, da zmanjšanje bolečine samo po sebi ni zadosten razlog za redno poseganje v zgodnji odziv poškodovanega tkiva.

Najpomembnejše na kratko

• Led predvsem lajša bolečino. Znižanje temperature zmanjša občutljivost področja, zato lahko poškodba nekaj časa boli manj.
• Manj otekline ne pomeni nujno hitrejšega celjenja. Vnetni odziv je normalen del procesa, s katerim telo začne popravljati poškodovano tkivo.
• Pri ljudeh ni dokazano, da led pospeši regeneracijo poškodovanega tkiva. Novejši pregled raziskav opozarja tudi, da nekatere ugotovitve iz živalskih raziskav kažejo na možnost zaviranja oziroma zakasnitve regeneracije pri daljšem hlajenju.
• Naš praktični pristop je brez rutinskega hlajenja. Ob redni uporabi izdelkov Smrekovit poškodovanega področja praviloma dodatno ne hladimo z ledom.

Kratkotrajno hlajenje zaradi zelo izrazite bolečine je mogoče razumeti kot simptomatski ukrep. Drugače pa gledamo na rutinsko večkratno hlajenje poškodbe z namenom, da bi s tem zmanjšali vnetje in pospešili okrevanje. Za takšno uporabo ne vidimo prepričljive strokovne podlage in je pri našem praktičnem pristopu ne priporočamo.

Ko na poškodovano področje položimo led ali hladen obkladek, se temperatura kože in globljih tkiv zniža. S tem se spremenijo predvsem prevajanje živčnih signalov, lokalni pretok krvi in občutek bolečine.

Led lahko zmanjša bolečino

Najbolj zanesljivo opisan učinek hlajenja je kratkotrajno zmanjšanje bolečine. Nižja temperatura zmanjša hitrost prevajanja živčnih signalov in občutljivost ohlajenega področja, zato je poškodba med hlajenjem in nekaj časa po njem lahko manj boleča.

Prav ta analgetični učinek je eden glavnih razlogov, da se led po poškodbah uporablja že desetletja.

Hlajenje vpliva na lokalni pretok krvi

Mraz povzroči spremembe v lokalnem krvnem obtoku in zmanjša temperaturo tkiva. Zaradi tega se lahko zmanjša tudi del zgodnjega odziva poškodovanega področja.

To pa še ne pomeni, da je zmanjšanje tega odziva nujno koristno za celjenje. Manj bolečine ali manj vidne otekline nista isto kot hitrejša regeneracija poškodovanega tkiva.

Ali led zmanjša oteklino?

Hlajenje se pogosto uporablja z namenom omejevanja otekline, vendar so rezultati kliničnih raziskav glede tega precej manj enotni kot pri zmanjšanju bolečine. Pri nekaterih okoliščinah je bil učinek opazen, pri drugih pa pomembne razlike niso ugotovili.

Oteklina je poleg tega le eden od delov odziva po poškodbi. Sama njena velikost zato ne pove, kako hitro se poškodovano tkivo dejansko obnavlja.

Manj bolečine ni isto kot hitrejše celjenje

To razlikovanje je za razumevanje hlajenja ključno. Led ima lahko koristen kratkotrajen učinek na simptom – predvsem na bolečino – ne da bi zaradi tega nujno izboljšal biološko obnovo poškodovanega tkiva.

Novejši kritični pregled raziskav je pri ljudeh našel podporo za analgetični učinek krioterapije, ne pa tudi dokazov, da bi hlajenje po poškodbi izboljšalo regeneracijo tkiva ali omejilo tako imenovano sekundarno poškodbo.

Pri tem vprašanju je pomembno ločiti med kratkotrajnim lajšanjem simptomov in dejanskim vplivom na obnovo poškodovanega tkiva. Led lahko bolečino začasno zmanjša, precej manj jasno pa je, ali zaradi tega poškodba tudi hitreje zaceli.

Kaj kažejo raziskave pri ljudeh?

Pri ljudeh za zdaj ni kakovostnih dokazov, da bi rutinsko hlajenje po poškodbi pospešilo regeneracijo mišice, tetive, vezi ali drugega mehkega tkiva.

To ne pomeni, da je led brez učinka. Najbolj dosledno je opisan njegov kratkotrajni protibolečinski učinek. Veliko težje pa je pokazati, da bi zaradi hlajenja človek hitreje okreval ali da bi bilo končno stanje poškodovanega tkiva boljše.

Ali lahko led celjenje tudi upočasni?

Tu so dokazi manj dokončni. Nekatere eksperimentalne in živalske raziskave kažejo, da lahko izrazitejše oziroma daljše hlajenje vpliva na vnetni odziv in časovni potek regeneracije poškodovanega tkiva.

Takšnih rezultatov pa ni mogoče neposredno prenesti na človeka in iz njih zaključiti, da vsaka uporaba ledu po poškodbi nujno podaljša celjenje.

Zakaj je odgovor tako težko dokazati?

»Hlajenje« v raziskavah ni vedno enak postopek. Razlikujejo se temperatura, trajanje, pogostost, velikost poškodbe in čas, ko je bil led uporabljen. Poleg tega se razlikujejo tudi poškodbe – zvin gležnja, poškodba mišice in udarec v koleno niso isti biološki problem.

Zato je danes bolj pošten zaključek, da led lahko pomaga pri bolečini, ni pa dokazano, da rutinsko hlajenje pospešuje celjenje poškodovanega tkiva. Možnost, da intenzivno ali dolgotrajno hlajenje nekatere procese regeneracije zavira, obstaja, vendar pri ljudeh še ni dovolj dobro opredeljena.

Kaj iz tega sledi v praksi?

Če človek led uporabi neposredno po poškodbi samo zato, da za kratek čas zmanjša močno bolečino, je to predvsem simptomatski ukrep. Rutinsko hlajenje večkrat dnevno z namenom zmanjševanja vnetnega odziva pa pri Smrekovitu odsvetujemo.

Naše stališče izhaja iz dolgoletnih praktičnih izkušenj z različnimi poškodbami in iz dejstva, da sodobni dokazi ne potrjujejo, da bi rutinsko hlajenje pospeševalo regeneracijo tkiva. Ker je zgodnji vnetni odziv normalen del celjenja, ne vidimo razloga, da bi ga brez jasne potrebe sistematično zavirali.

Po poškodbi se v tkivu sproži akutni vnetni odziv. Beseda »vnetje« ima pogosto negativen prizvok, vendar pri sveži poškodbi ne pomeni nujno, da je nekaj narobe. Gre za normalen zgodnji del procesa, s katerim telo odstranjuje poškodovane strukture in začne obnovo tkiva.

Kaj se zgodi takoj po poškodbi?

Poškodovane celice sprostijo signalne molekule, ki spremenijo lokalni pretok krvi in prepustnost žil ter na mesto poškodbe privabijo celice imunskega sistema. Zato se lahko pojavijo bolečina, toplota in oteklina.

Med pomembnimi celicami tega odziva so nevtrofilci in makrofagi. Sodelujejo pri odstranjevanju poškodovanega materiala ter pri signalih, ki usmerjajo naslednje faze obnove tkiva.

Vnetje ni isto kot okužba

Vnetje je odziv organizma in se lahko pojavi povsem brez bakterij ali drugih mikroorganizmov. Pri poškodbi mišice, vezi ali tetive je zgodnji vnetni odziv zato pričakovan del dogajanja.

To seveda ne pomeni, da je vsako vnetje koristno. Dolgotrajno, pretirano ali neustrezno vnetje lahko postane problem. Pri sveži poškodbi pa cilj ni avtomatično čim bolj zatreti vsak znak vnetnega odziva.

Tudi oteklina sama po sebi ni cilj

Pomembno je ločiti med potrebnim biološkim odzivom in pretirano oteklino, ki lahko povzroča dodatno bolečino ali omejuje gibanje. Trditev, da je vnetni odziv potreben za celjenje, zato ne pomeni, da je »več otekline vedno bolje«. Več o tem, zakaj oteklina nastane in kdaj zahteva dodatno pozornost, je opisano na strani Oteklina – vzroki, kaj pomaga in kdaj na pregled.

Bistvo je drugje: zmanjšanje otekline ali bolečine še ne dokazuje, da smo izboljšali proces obnove poškodovanega tkiva.

Kaj to pomeni za hlajenje z ledom?

Prav tu izhaja naš glavni pomislek glede rutinskega hlajenja. Če je zgodnji vnetni odziv sestavni del celjenja, se nam zdi vprašljivo poškodbo večkrat dnevno intenzivno hladiti predvsem z namenom, da bi ta odziv čim bolj zmanjšali.

To samo po sebi še ni dokaz, da vsaka uporaba ledu škoduje celjenju. Je pa pomemben razlog, zakaj pri Smrekovitu rutinskega zaviranja zgodnjega odziva poškodovanega tkiva z ledom ne priporočamo, še posebej ker ni prepričljivih dokazov, da bi takšno hlajenje pospešilo regeneracijo.

Dolga desetletja je bil eden najbolj znanih pristopov k svežim športnim poškodbam RICE – Rest, Ice, Compression, Elevation oziroma počitek, led, kompresija in dvig poškodovanega uda. Koncept je leta 1978 populariziral ameriški zdravnik Gabe Mirkin in hlajenje je nato postalo skoraj samoumeven del prve pomoči pri poškodbah.

Zakaj se je RICE začel spreminjati?

Sčasoma se je pokazalo, da popoln počitek ni vedno najboljši pristop in da je pri številnih poškodbah pomembno pravočasno, postopno in ustrezno obremenjevanje. RICE so zato nadgrajevali različni koncepti, med drugim PRICE in POLICE, ki so več poudarka namenili zaščiti poškodovanega tkiva in primerni obremenitvi.

Spremenil se je tudi pogled na led. Njegov kratkotrajni protibolečinski učinek ni posebej sporen, precej manj prepričljivi pa so dokazi, da bi rutinsko hlajenje izboljšalo samo celjenje poškodovanega tkiva.

Tudi avtor RICE je pozneje spremenil svoje stališče

Gabe Mirkin je desetletja po uvedbi izraza RICE sam opozoril, da sta bila led in popoln počitek verjetno deležna prevelikega poudarka. Njegov poznejši pogled je, da led lahko zmanjša bolečino, vendar to še ne pomeni, da pospešuje okrevanje.

To je zanimivo predvsem zato, ker sprememba ni prišla le od kritikov RICE, ampak tudi od človeka, ki je izraz prvotno populariziral.

PEACE & LOVE – poudarek na aktivnem okrevanju

Leta 2019 sta Blaise Dubois in Jean-François Esculier v reviji British Journal of Sports Medicine predstavila okvir PEACE & LOVE za obravnavo poškodb mehkih tkiv. Njegov namen je zajeti ne samo prve ure po poškodbi, ampak tudi nadaljnje okrevanje.

V zgodnji fazi PEACE poudarja zaščito poškodovanega področja, dvig uda, kompresijo in izobraževanje uporabnika. Avtorja posebej opozarjata tudi na avtomatično zaviranje vnetnega odziva ter izrecno postavljata pod vprašaj rutinsko uporabo krioterapije, saj za njen pozitiven vpliv na zdravljenje poškodb mehkih tkiv ni kakovostnih dokazov.

Ko mine začetna faza, LOVE poudarja postopno obremenjevanje, gibanje, aerobno aktivnost in vaje. Sodobnejši pogled na poškodbo se tako odmika od ideje, da jo je treba predvsem hladiti in popolnoma razbremeniti, ter daje večji pomen aktivnemu in postopnemu vračanju funkcije.

Kaj to pomeni za naš pristop?

Pri Smrekovitu smo do rutinskega hlajenja poškodb z ledom zadržani že desetletja. Zanimivo je, da se je tudi širši strokovni pogled sčasoma začel odmikati od nekdanjega avtomatičnega pravila »poškodba = led in počitek«.

PEACE & LOVE ni dokaz, da je vsaka uporaba ledu škodljiva, niti ni univerzalna smernica za vse poškodbe. Je pa dober primer spremembe razmišljanja: zmanjšanje bolečine in vnetnega odziva ni več samodejno enačeno z boljšim celjenjem.

Kaj če ste poškodbo že hladili?

Če ste neposredno po poškodbi že uporabili led, to ni razlog, da Smrekovita pozneje ne bi mogli uporabljati. Predhodno hlajenje samo po sebi ni ovira.

Ko začnete z redno uporabo Smrekovita, pa praviloma ne priporočamo nadaljnjega večkratnega kombiniranja obeh pristopov.

Kaj pa Smrekovit 365 Ekstra, ki daje občutek hlajenja?

Smrekovit 365 Ekstra vsebuje mentol in kafro, zato na koži ustvari izrazit občutek hlajenja. To ni isto kot hlajenje poškodovanega tkiva z ledom oziroma ledenim obkladkom.

Pri poškodbah je naša osnovna praktična izbira praviloma 365 Prima s Kontakt oblogo. Če obloge uporabnik ne želi oziroma je neposredno nanašanje praktičnejše, je lahko možnost tudi 365 Ekstra. Ekstre pa zaradi mentola in kafre ne priporočamo uporabljati pod Kontakt oblogo.

Pri sveži poškodbi izdelka ne vtiramo z masažo

Pri zvinu, natrganini, udarcu, hematomu in drugih svežih poškodbah mehkih tkiv poškodovanega območja ne priporočamo intenzivno masirati. Izdelek enakomerno nanesemo oziroma uporabimo Kontakt oblogo brez močnega vtiranja v poškodovano tkivo.

Podrobnejši praktični postopek za posamezne vrste poškodb je opisan v navodilih za uporabo Smrekovita pri poškodbah in preobremenitvah.

Pri sveži poškodbi ni najpomembneje, da naredimo čim več različnih stvari hkrati. Najprej je treba oceniti resnost poškodbe, nato pa zaščititi poškodovano področje, prilagoditi obremenitev in spremljati, kako se stanje razvija.

Najprej ocenite resnost poškodbe

Pri blažjem zvinu, udarcu, nategu ali preobremenitveni poškodbi lahko pogosto začnemo s konservativnim pristopom. Če gre konkretno za zvin skočnega sklepa, je več o stopnjah poškodbe, simptomih in poteku okrevanja opisano na strani Zvin gležnja – simptomi in okrevanje.

Če je poškodovani del očitno deformiran, ga ni mogoče normalno obremeniti, je bolečina zelo močna, se hitro razvije velika oteklina ali se pojavijo odrevenelost, mravljinci oziroma sprememba barve uda, je potrebna zdravstvena ocena.

Poškodbo zaščitite in prilagodite obremenitev

Gibov in aktivnosti, ki bolečino izrazito povečujejo, v začetku ne silimo. To pa ne pomeni nujno dolgotrajnega popolnega mirovanja. Ko poškodovano področje gibanje dopušča, se praviloma postopoma vračamo k obremenitvi, ki jo dobro prenaša.

Pri nekaterih poškodbah sta lahko koristna tudi mehanska podpora poškodovanemu delu ter dvig uda, posebej kadar je prisotna izrazitejša oteklina.

Kako v tem času uporabljamo Smrekovit?

Pri našem praktičnem pristopu je pri poškodbah mišic, vezi in drugih mehkih tkiv osnovna izbira Smrekovit 365 Prima skupaj s Smrekovit Kontakt oblogo. Obloga omogoča daljši stik izdelka z izbranim področjem in zmanjša njegovo brisanje z mesta nanosa.

Če je mogoče, oblogo uporabljamo čim več časa. Kadar celodnevna uporaba ni praktična, jo uporabniki običajno namestijo vsaj ponoči, čez dan pa izdelek večkrat nanesejo.

Če obloge ne želite uporabljati, je praktična možnost večkratno lokalno nanašanje Smrekovit 365 Prima ali Smrekovit 365 Ekstra. Smrekovit 365 Ekstra uporabljamo brez Kontakt obloge.

Pri našem pristopu brez rutinskega hlajenja in brez masaže

Ob redni uporabi Smrekovita poškodovanega področja praviloma ne hladimo z ledom. Pri svežih zvinih, udarcih, hematomih, natrganinah in drugih poškodbah mehkih tkiv prav tako ne priporočamo intenzivne masaže poškodovanega tkiva.

Drugače je pri utrujenih mišicah po naporu, kjer ne gre za akutno poškodbo in je lahko nežna masaža smiselna.

Spremljajte trend, ne samo enega trenutka

Pri našem praktičnem svetovanju rezultat običajno prvič ocenjujemo po približno enem tednu dovolj redne uporabe. Ne pričakujemo nujno, da težava v tem času izgine, ampak iščemo jasen premik – na primer lažjo obremenitev, manjšo občutljivost, boljšo gibljivost ali drug opazen znak izboljšanja.

Če se stanje ne izboljšuje, se slabša ali simptomi ne ustrezajo pričakovanemu poteku blažje poškodbe, je smiselno ponovno preveriti diagnozo oziroma vzrok težav.

Podrobna navodila za zvine, udarce, mišične poškodbe, pokostnico, trn v peti in druge preobremenitvene težave so zbrana na strani Navodila za uporabo Smrekovita pri poškodbah in preobremenitvah.

Stališče, ki je ostalo del praktičnega pristopa Smrekovita

Po desetletjih svetovanja uporabnikom tega pristopa nismo opustili. Pri poškodbah še vedno praviloma svetujemo redno uporabo Smrekovita brez sočasnega rutinskega hlajenja z ledom.

To stališče danes utemeljujemo precej natančneje kot nekoč: ločujemo med kratkotrajnim protibolečinskim učinkom hlajenja, vplivom na oteklino ter vprašanjem, kaj se med celjenjem dejansko dogaja v poškodovanem tkivu.