Dve arhivski objavi Gorenjskega glasa iz leta 1991 o smrekovem mazilu: pismo bralca Kavčiča in intervju z Ivom Koncem.
Domov → Ivo Konc in smrekovo mazilo v Gorenjskem glasu leta 1991

Ivo Konc in smrekovo mazilo v Gorenjskem glasu leta 1991

Leta 1991 je Gorenjski glas objavil pismo bralca o smrekovem mazilu, ki mu je kmalu sledil intervju z Ivom Koncem. Objavljamo oba zgodovinska zapisa in časopisna izvirnika.

V rubriki Za dom in družino je Gorenjski glas 17. maja 1991 objavil pismo bralca g. Kavčiča z naslovom »Ali naj verjamem?«. V njem je opisal svoja osebna doživetja pri uporabi smrekovega mazila, ki ga je takrat izdeloval Ivo Konc iz Nakla.

Odzivi bralcev so spodbudili novinarko Danico Dolenc, da je obiskala Iva Konca. Njen članek »Ni čudežno, je le naravno mazilo« je izšel 28. junija 1991. Spodaj objavljamo oba zgodovinska zapisa v kronološkem vrstnem redu.

Opomba o zgodovinskem viru: Besedili iz leta 1991 vsebujeta tedanja osebna pričevanja, razlage o delovanju smole, zdravstvene trditve in opis takratnega mazila. Objavljeni sta kot arhivska dokumenta, ne kot današnja navodila, dokaz učinkovitosti ali opis sestave sedanjih izdelkov Smrekovit. Prepisom so odstranjeni časopisni prelomi besed; smisla izjav nismo spreminjali.

Pismo bralca: »Učinkovito smrekovo mazilo« (17. maj 1991)

Časopisni izrez članka »Učinkovito smrekovo mazilo« s pismom bralca Kavčiča, Gorenjski glas, 17. maj 1991

Objava v Gorenjskem glasu, 17. maja 1991, str. 25. Izvirnik je na voljo tudi v PDF-ju.

Gorenjski glas, petek, 17. maj 1991, str. 25. Rubrika »Za dom in družino«.

Oglejte si časopisni izvirnik (PDF)

Oni dan je v naše uredništvo prihitel naš bralec g. Kavčič, ki ni mogel prehvaliti smrekovega mazila, izdelek prof. Konca iz Nakla. Rad bi, da bi tudi drugi Gorenjci spoznali kvalitete mazila, ki je njemu osebno pomagalo pri celi vrsti tegob. Veseli smo bili njegovega obiska in v celoti objavljamo njegov zapis, kako je mazilo uporabljal in kakšen je bil učinek. Če ima kdo od vas, dragi bralci, podobna spoznanja, naj nam to sporoči. Prav je, da si v časih, ko se bomo glede zdravljenja morali čim več sami znajti, drug drugemu pomagamo s preskušenimi nasveti.

Takole piše g. Kavčič:

Ali naj verjamem?

V zadnjem času rastejo kot gobe po dežju ponudbe za različne žavbice, ki imajo po navedbah proizvajalcev čudežno moč za ozdravitev številnih tegob in bolezni. Med njimi je tudi nekaj takih, ki niso pomagale, škodovale pa tudi ne.

Dobro leto je od tega, kar sem izvedel, da v Naklem pri Kranju izdeluje mazilo z vsebnostjo smrekove smole z dodatkom nekaj rož prof. Ivo Konc. Na podlagi logičnega razmišljanja sem prišel do sklepa: če smola z zasmolitvijo obnovi poškodovano skorjo debla smreke, mora le-ta imeti v sebi snov predvsem pa energijo! To sončno (bioenergijo) akumulira v sebi in jo uporabi za obnovo staničevja (celic) ter tako obnovi skorjo na deblu smreke.

Torej, če smola pomaga drevesu kot živemu delu narave, zakaj ne bi pomagala pri obnovi celic človeku?

V nekaj primerih sem se o tem osebno prepričal. Vraščen noht palca na nogi sem po odstranitvi namazal s smolo, povil z gazo. Palec se je lepo zacelil. Po operaciji ateroma na glavi sem rano mazal z mazilom. Vse se je lepo zacelilo.

Na dokaj močan urez v palec roke sem dal mazilo, tesneje povezal, da palec ne bi krvavel. Po pol ure nisem čutil nobenih bolečin. Po tednu dni z večkratnim namazom je bila vreznina zaceljena.

Opekline na prstih roke so prenehale po pol ure od premaza. Ni bilo vodnih mehurjev in v nekaj dneh o poškodbi nobenega sledu.

Če ne bi sam doživel ozdravitve, ne bi verjel. Tako pa sem se prepričal o učinku mazila pri odpravi vnetja grla in porebrnice. Grlo je bilo živo rdeče vneto, a čez pleča sem imel občutek, kot da sem obložen z mokro cunjo. Aspirin, čaji, med niso dali želenega učinka. Iz nosu mi je še kar naprej teklo.

Po tretjem premazu z mazilom čez lopatice hrbta in nekajkratnem mazanju na vratu v območju grla in znotraj nosnih odprtin je vnetje prenehalo. Grlo je dobilo normalno barvo, bolečine na hrbtu so prešle.

To so moje osebne izkušnje. Prilagam pa navedbe učinka mazila, ki jih navaja proizvajalec.

Pri resnejših zadevah je treba biti oprezen ter se posvetovati z zdravnikom, ki na podlagi rezultatov preiskav in izvidov predpiše ustrezno zdravljenje. Marsikatera pot in strošek pa sta pri manjših zadevah prihranjena, saj na podlagi mojih izkušenj mazilo učinkovito deluje. Ne nazadnje naj omenim, da sem se marca pri štihanju vrta prehladil ter me je na hrbtu v območju ledvic rahlo bolelo. Po nekajkratnem namazu z mazilom v omenjenem območju pa sta bolečina in neprijeten občutek popolnoma prenehala.

Ni vse zlato, kar se sveti, toda v danem primeru pa se splača poskusiti, saj odkar uporabljam to mazilo, tudi sam verjamem v njegovo učinkovitost.

Intervju z Ivom Koncem: »Ni čudežno, je le naravno mazilo« (28. junij 1991)

Izrez intervjuja »Ni čudežno, je le naravno mazilo« z Ivom Koncem, Gorenjski glas, 28. junij 1991

Intervju z Ivom Koncem v Gorenjskem glasu, 28. junija 1991, str. 14; avtorica D. Dolenc.

Gorenjski glas, petek, 28. junij 1991, str. 14. Avtorica: D. Dolenc.

Oglejte si časopisni izvirnik (PDF)

Redkokdaj naša rubrika Za dom in družino dobi toliko odzivnih pisem, kot prav opozorilo g. Kavčiča na mazilo prof. Konca iz Podrebra pri Naklem. Naši bralci so nam pisali, za kaj vse jim je njegovo mazilo pomagalo, in prosili, naj bi o prof. Koncu in njegovem čudežnem mazilu kaj več napisali. Oni dan smo ga obiskali, prepričani, da je kuhanje tega in kakšnih drugih mazil hišna tradicija. Pa ni. Tradicija pri Končevih v Naklem so odlični mesni izdelki, z mazilom pa je v družini prvi začel. Čisto po naključju, bolj iz potrebe, kar berite:

»Sam sem kar težak hrbtenični bolnik, tak revež sem bil, da se niti za mizo že nisem mogel usesti. Zdravniki so mi obljubljali voziček, če ne bom šel na operacijo. To je bilo pred dvajsetimi leti. Pa sem si rekel, poiskal bom najprej drugačen način zdravljenja in šel k stari Prežlji v Lesce, da me je »nasekala«. Tam sem prvič videl, kaj je to smola in kakšen učinek ima. Pomagalo mi je in tudi Prežlja je bila navdušena nad uspehom, ki ga je njena terapija imela pri moji hrbtenici. Zanimale so me njene »žavbe«, rekla mi je celo, da me bo naučila, a je prej umrla. »Črno žavbo« sem imel vedno doma. Njena alternativna medicina, smole, toplice, akupunktura, so me spet spravili na noge in danes sem praktično povsem zdrav. Če pa me le začne hrbtenica spet opozarjati, se zvečer namažem, zjutraj je dobro. Le pohiteti moram, dokler ni razbolena, sicer traja dlje, da odpravim bolečine.«

Prof. Ivo Konc, ki danes uči telovadbo na OŠ prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, je bil dolga leta trener naših smučarskih skakalcev. Kadar se je kdo poškodoval, se je komu spustil kakšen tur ali kaj podobnega, je stopil kar po smolo v gozd in jo navezal na razboleno mesto. Zjutraj se je predrlo, prečistilo in zasušilo. Brez vsakih antibiotikov. Sprva so se mu smejali, ga malo postrani gledali, toda vedno bolj so mu zaupali. Ivo pa je le razmišljal, kako bi smolo prav razredčil, da bi se bolje vpijala v kožo in prodirala naprej v tkivo, sklepe, oddajala svojo energijo. Energijo, da, kajti v smoli je akumulirana energija sonca, gozda. Počasi je svoje smolno mazilo testiral. Najprej pri sebi in ker je bil rezultat dober, jo je ponudil tudi sosedi, ki je že tri leta tarnala za koleni. Le nekajkrat se je namazala in zdaj spet lahko hodi na vse izlete, kot mladenka. Andreja Štremflja je bolela rama, namazal mu jo je, drugi dan je že spet plezal. Sin je imel gnojno piko, ki mu je ni in ni mogel odpraviti, z njegovim mazilom je mimogrede izginila. Ponudil ga je prijatelju, ki ga je mučila revma. Že čez nekaj dni mu je poročal, da bolečin ni več, ampak je ugotovil, da njegovo mazilo odpravlja tudi herpes; namažeš se, ne boli, ne srbi in tudi ne spusti se več.

Ivo je svoje mazilo še naprej preizkušal in ugotovil, da zdravi le vnetja, ki nastanejo zaradi določene fizične poškodbe ali da imajo povzročitelja v glivicah, bakterijah ali virusih. Ni pa to univerzalno mazilo. Krčnih žil se na primer ne sme mazati s tem mazilom, ker ima ravno nasprotni učinek. Ne blaži bolečin, ki imajo izvor v psihi, nobenega učinka ni pri izpahih, pri zvinih pa. Pozdravi ozebline, opekline, prehladna vnetja v grlu, bronhijih, ušesih, nosu, sinusih, eliminira krče pri izrednih naporih kolesarjev, veslačev, tekačev, smučarskih tekačev, zdravi rane, gnojne tvorbe, žulje, pike insektov, »teniške komolce«, odpravlja podpludbe, bradavice, pomaga pri migrenah, glavobolih …

Vse, kar je do zdaj pri svojem mazilu že dognal, je napisal na listek, ki ga doda vsakemu mazilu. V njem so smrekova smola, olja, propolis in zelišča. Kakšna, zaenkrat ostaja njegova skrivnost.

Mazila nikoli nikomur ni vsiljeval, ljudje so ga sami odkrivali, spoznavali njegovo moč. Dober glas res seže v deveto vas, Ivu se danes oglašajo ljudje iz vseh krajev Jugoslavije, v prodajo pa njegovo mazilo jemljejo skoraj vse zeliščne lekarne po Gorenjskem in tudi drugod.

»Ne odklanjam medicine,« pravi prof. Ivo Konc, »je potrebna in koristna, ampak nisem pa zato, da bi se vnaprej odklanjalo vse, kar prihaja iz izročila, iz človekove intuitivnosti, iz nuje, da more človek pozdraviti sebe mimo medicine.«

Ne bi hotela tule zganjati kakšne posebne komerciale, vendar resnično nobena hiša bi ne smela biti brez takšnega univerzalnega naravnega smrekovega mazila. Naročite ga lahko po telefonu 064-48-200 ali po pošti na naslov prof. Ivo Konc, Podreber 26, 64202 Naklo.

D. Dolenc

Kaj nam zapisa povesta o začetkih Smrekovita?

Ti dve časopisni objavi kažeta, da so o mazilu Iva Konca v javnosti govorili že leta 1991. Majski prispevek predstavlja bralčevo osebno izkušnjo, junijski pa novinarsko predstavitev Iva Konca, njegovih začetkov ter tedanjih razmišljanj o smoli.

Članka sta dokumenta svojega časa. Za nadaljnje mejnike družinske zgodbe obiščite stran O nas; o Ivovem življenju in delu lahko preberete tudi intervju iz leta 2024.