Pravi, da se ga smola, prava, lepljiva in opojno dišeča smrekova smola drži že vse življenje. Pri vseh ključnih boleznih, ki so se ga lotile, so ga zdravili s smolo. Kot dojenček je bil ves v turih in takrat so ga gotove smrti rešili z ihtiolom, smolo iz ruskih skrllavcev. Antibiotikov takrat še ni bilo.
Tekst: Danica Dolenc
Originalni članek je bil objavljen novembra 1996 v reviji Naša žena
Pri devetih letih bi bil kmalu ob nogo; na skali si je ranil piščal in rana se nikakor ni hotela zaceliti, kost je gnila. Takrat ga je ozdravila rumena Fajdigova žavba, skuhana na osnovi smole. Pri dvajsetih letih je imel hude težave s hrbtenico. Če ne bo šel na operacijo, so rekli, bo pred tridesetim letom na vozičku. Od takrat pa ni šel več k zdravniku, pove.
V Lesce je šel k Prežli, ki ti je ob pravi luni nasekala kožo, te namazala s črno smolnato mažo, rane pokrila. s platneno krpo, povezala in telo se je zdravilo. Všeč je bil tej ljudski zdravilki mladi Ivo, ki je tako zaupal v njeno zdravljenje. "Veš kaj, ti fant, ti pa še pridi, pa tem bom naučila zdraviti,"· mu je dejala takrat. Pa ni šel. Prežla je potem naučila Torkarjevo Tončko, ki v Lescah še vedno zdravi z nasekavanjem. Ima pa Ivo Prežlo v najlepšem spominu. Morda je bilo celo prav tako, da ni šel, kajti dano mu je bilo, da je kakšnih dvajset let kasneje iznašel svoje smrekovo mazilo, takšno, ki gre pod kožo, v sklepe, ki pomaga pri toliko človeških težavah.
Bilo je leta 1990. Ivo je imel poškodbo na mestu, kjer se same smole ni dalo navezati. Prišlo je kot sporočilo: Smoli dodaj to in to. Storil je tako in nastalo je mazilo, Končevo smrekovo mazilo, ki ga danes pozna že vsa Slovenija in sega tudi daleč čez njene meje.
Nikoli ne bom pozabila možakarja, ki je prihrumel na urednišlvo Gorenjskega glasa in se pritoževal, češ o vseh neumnostih pišete, o mazilu, ki tako čudežno pomaga človeku, pa ne. Žival mu je v hlevu skočila na nogo, da je bilo njegovo stopalo vse boleče, oteklo, na nogo ni stopil. Pa se je namazal z Ivotovim smrekovim mazilom in noga je bila mimogrede dobra. Čudodelno mazilo je to, nas je prepričeval možakar. Čudežno moč mazila je med prvimi občutila tudi lvotova soseda, šivilja, ki je silno rada hodila na izlete, potem pa so jo začela boleti kolena, da po ves teden ni mogla na noge. Nekajkrat se je namazala z njegovim mazilom in kolena so jo spet nesla naokrog. In vse bolj so mu zaupali njegovi fantje, mladi smučarski skakalci, ki jih je dolga leta treniral pri kranjskem Triglavu in v Tržiču. Veliko trenerjev in skakalcev je spravil gor. Seveda je bilo tudi padcev in poškodb. Brez tega pri tem športu ne gre. Tudi pri njih je začel zdravljenje s smolo. Najprej so se mu smejali, potem pa je bilo vse pogosteje slišati: »Tovariš, ali daste malo smole?«·Še z večjo vnemo je potem kuhal to svoje mazilo. Bolj ko so prihajala sporočila in podatki, pri čem vsem mazilo pomaga, večje zaupanje je imel. Rezultati so ga vedno znova presenetili. »Sploh mi ni bilo jasno, kako je to mogoče. Potem sem poskusil na sebi. Ko je šlo mazilo med ljudi, sem zvedel, da so po vaseh včasih izdelovali podobna mazila. Eni so mi prinesli celo recepte in videl sem, da so zelo podobni moji recepturi. Nekateri so celo čebelji vosek dajali vmes. A jaz od svojega recepta nisem odstopil. Vedel sem, da je težko narediti še boljše mazilo. V nekaj mesecih je šlo hitro po Sloveniji, celo po nekdanji
Jugoslaviji. Od Makedonije, Dalmacije, Beograda, Bosanskega Novega, Splita, Sarajeva so se oglašali ljudje. Fantje, ki so služili vojsko, so mazilo zanesli v svoje kraje. Spremljajoči prospekt sem moral dati tiskati tudi v srbohrvaščini. 'To je čudežno mazilo', so pravili. Jaz pa pravim, da smo mi vsi velik čudež , 'Ti si mi pomagal,' govorijo. jaz nisem nikomur pomagal. Vsak se je sam pozdravil. Jaz nisem naredil drugega, kot pobral tisto kar že je, prečistil, dal v škatlice. To, kar jaz znašam skupaj, je samopomoč organizmu, da se sam pozdravi. Gre za energijo, ki je ni mogoče zaznati in zmeriti z inštrumenti. To je nekakšen ,magnet za kri. Ker se kroženje kvi v predelu mazanja poveča, je prekrvavitev boljša, hitrejša in vsi fiziološki procesi v tkivu se podvojijo, potrojijo; strupi, ki povzročajo bolezen, vnetja hitreje pridejo v kri in se hitreje izločijo. Kot voda očisti zemljo, kri čisti organizem, telo.
"Sploh mi ni bilo jasno, kako je to mogoče. Potem sem poskusil na sebi. Ko je šlo mazilo med ljudi, sem zvedel, da so po vaseh včasih izdelovali podobna mazila. A jaz od svojega recepta nisem odstopil. Vedel sem, da je težko narediti še boljše mazilo."
Bolezen vedno nastane tam, kje je pretok telesnih tekočin prešibak da:bi odvajal strupe, ki pa se z metabolizmom ves čas tvorijo. Tam kjer je v telesu zastoj in je teh tekočin premalo, tam je vnetje, se ugnezdi bolezen, tam boli. Te energije pomagajo telesu, da spodbudi lastne obrambne sisteme. Civilizacija nam je te sisteme polenila, ker se premalo izpostavljamo, da bi se.krepili. In tudi z zdravili jih krnimo, posebno z antibiotiki. Vedite: sintetična zdravila so bergla za imunski sistem.
Danes že za vsako malenkost vzamemo antibiotik. Imunski sistem aktivira krvni obtok tam, kjer je organizem napaden, če pa je ta sistem premalo gibek, zaspan, pa tega ni. Vse alternativne metode zdravljenja spodbujajo pretok telesnih tekočin na različne načine, a vse te energije niso tako iztanjšane, kot jih imajo in oddajajo izločki dreves, ilovica, zelišča. Bolj ko je ta energija umeten proizvod, bolj je telesu tuja, mehanična in zato manj učinkovita. Pa je vse lahko tako preprosto ....
'To je čudežno mazilo', so pravili. Jaz pa pravim, da smo mi vsi velik čudež , 'Ti si mi pomagal,' govorijo. jaz nisem nikomur pomagal. Vsak se je sam pozdravil. Jaz nisem naredil drugega, kot pobral tisto kar že je, prečistil, dal v škatlice. To, kar jaz znašam skupaj, je samopomoč organizmu, da se sam pozdravi.
Res je preprosto. Sredi najinega pogovora je skočil na vrt, da bi zaprl vodo, ki je zalivala zelenico. Samo napačen gib, hiter skok čez ograjo in v sobo se je vrnil ves kriv. »No, zdajle boste pa lahko v živo videli, kako enostavno si lahko človek pomaga. Velikokrat se. mi zgodi, da napravim napačen gib in ker sem pri hrbtenici zelo občutljiv, se mi takole 'zatakne'. Samo malo mazila na pravo mesto in hrbtenico moram 'potegniti', pa bo popustilo.«
Usedel se je na stol, po turško prekrižal noge, kolena potisnil močno narazen, trup in glavo pa je počasi spuščal med kolena; v tej drži je ostal nekaj minut in že je bil spet vzravnan.
»Moje mazilo največ jemljejo prav za hrbtenico, za vratna vretenca. Pomembno je, da pri bolečinah v rokah mažemo vratna vretenca, pri bolečinah v kolku pa križ, tudi če ne boli. Če namažeš samo boleči kolk, ne narediš nič. Mazati je treba ob hrbtenici. Zelo pomembno je, da pride do reakcije in da kakšen dan zelo močno boli. Mazilo zadnje čase zelo veliko jemljejo tudi za prehlade. Prehladna vnetja grla, mišic, ledvic, mehurja, ušes - vse to se ozdravi. To jemljejo tudi zdravniki za svoje otroke, tudi terapevti, fizioterapevti in drugi. Tudi marsikaterega pacienta pošljejo k meni - neuradno seveda.
Alternativna medicina je bila prva, znanost je prišla veliko kasneje. Mislim, da bi alternativna medicina morala biti v službi človeka, pa naj ima znanstveni karakter ali ne. Obe bi se morali dopolnjevati, si pomagati. Če tega ni, je revež samo bolnik. Vendar, čuti se premik. Gre pa počasi.
LJUDJE SE SPRAŠUJEJO, ODKOD VAM TA MOČ?
Res je to veliko vprašanje: od kod ti darovi posameznikom. Mislim, da je tu lahko samo ena razlaga: vse prihaja od Boga. Po moje je v bistvu človek samo orodje, ki ga Bog uporablja za to, da druge ozdravi. Tako je z vsemi nami. Če nekdo to zanika, je prevzeten, samovšečen, samozadosten. Kdor se pa tega zaveda, pa ljudem res lahko veliko pomaga - s čisto dušo! Tudi zdravniki! Vsak od nas ima talente, vse to je dar, ni od nas. Tudi zdravniki so poklicani, da pomagajo ljudem. Bog nas ima v načrtu. 'Si me pozdravil!' mi pravijo. 'Jaz te nisem. Jaz sem samo nabral smolo, te zmasiral, Bog te je ozdravil' zatrdim vsakemu.
Obogateti nočem. Od bogastva nič ni. Poglejte, kako se svet obrača. Vsi hočejo samo več proizvajati, več prodati, bogateti, ne glede na to, kako onesnažujejo okolje, kako izrabljajo naravo. Nečimrnost, pohlep - vse to je negativna strast, ki jo vsi plačujemo. Iz mojih žavbic ne moreš delati industrije. Nič ne bomo nesli s sabo, le dobra dela.
Prelomnica v mojem življenju pa je bilo leto 1989, ko se mi je smrtno ponesrečil sin. Sam sem bil vzgojen v strogem ateizmu. Ko zdaj razmišljam za nazaj, spoznavam, da vsi ključni dogodki niso naključja. Vse je Božji načrt. Z vso našo zgodovino, zemljo, z ljudstvi. Če se temu odpreš, se prepustiš, te po občutju pelje tako, da je vse prav. Nekaj se zgodi, ne veš zakaj, vendar se pozneje pokaže, da je bilo tako prav.
Tako kot je meni nekaj reklo: "Pojdi v gozd po smolo, naredi tako in tako." Točno tako sem naredil, kot je dejal ta notranji glas, skuhal, poskušal, da bi bilo mazavo. Videti je bilo kot le naključje.Toda danes vem, da to ni bilo. To je bila zame, v tistem hudem času po sinovi smrti, rešilna bilka. Nikoli nisem mislil, da bom kdaj·v življenju delal kaj takšnega. Bil sem profesor telovadbe, učil sem po šolah, treniral mlade smučarske skakalce ... Potem je prišlo to sporočilo. Potem se je odvijalo samo od sebe. Da bom imel mir, sem si rekel, bom vzel malo obrt. Mazilo sem dal pregledati na Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju.
Ljudje jo poznajo kot Končevo mast. Z njo sem masiral nakelske nogometaše, mlade smučarje, triatlonce, tekače, skakalec, motokrosiste, kolesarje. Prihajali so tudi drugi. Z vsako stranko sem spoznaval več možnosti in uporabnosti svojega mazila. Ljudje poskušajo vse mogoče in prihajajo povratne informacije.
KAKSNE SO PA REAKCIJE NA VAŠE MAZILO?
Reakcija mora biti. Velikokrat pa se je že zgodilo, da se je kdo namazal z mazilom in ker ga je potem hudo bolelo, je mazilo vrgel proč. Vedeti je treba: bolečina je alarm! Ljudje bi naredili vse, da le ne bi bolelo. Vendar pri zdravljenju brez reakcije ne gre: Vsako olajšanje pride po bolečini. Zdravila, ki bi zdravilo vse, ni. Moje mazilo deluje ne glede na to, ali verjamemo vanj. Dokaz za to so učinki pri zdravljenju otrok, živali. Da, tudi za živali prihajajo ljudje po to mazilo. Marsikateri mastitis je že pozdravilo, rane, poškodbe.·
IN KJE SE DOBI VAŠE MAZILO?
V več zeliščnih lekarnah in trgovinicah širom po Sloveniji. Najbolje pa je, da ljudje poiščejo informacije iz prve roke, da mi telefonirajo in jim za njihovo težavo lahko točno povem. Oglasijo naj se po telefonu.
VIDIM, DA V TEH LETIH NISTE ZGRADILI NOBENE NOVE DELAVNICE, NOBENIH NOVIH ARTIKLOV NISTE DALI NA TRG. IN ZDI SE MI, DA TUDI NISTE OBOGATELI.
Obogateti nočem. Od bogastva nič ni. Poglejte, kako se svet obrača. Vsi hočejo samo več proizvajati, več prodati, bogateti, ne glede na to, kako onesnažujejo okolje, kako izrabljajo naravo. Nečimrnost, pohlep - vse to je negativna strast, ki jo vsi plačujemo. Iz mojih žavbic ne moreš delati industrije. Nič ne bomo nesli s sabo, le dobra dela. Saj slaba tudi nesemo s seboj, a je bolje, da nesemo dobra. Ne obsojam tistih, ki veliko računajo, če izdelek pomaga človeku. Vendar, koliko je takih brezbožnežev, ki računajo, pa jim ni mar, ali pomaga ali ne pomaga.
Jaz sem vesel, če imamo ravno prav dela. če te z njim zasujejo, se mora nekje poznati: ali na meni ali na kakovosti dela. Smola ne presahne in delo rudi ne. Samo dve roki imam. Ko je bil še tast živ, mi je on pomagal opremljati škatlice, razpošiljati mazilo. Zdaj mi pomaga žena. Oba sva zaposlena doma in to je dovolj. Nikoli v življenju se nisem izpostavljal; bolj v ozadju sem delal, kar je bilo koristno, dobro. Tudi kot trener. Očitno trenerstvo ni bilo moje poslanstvo. Čim ti nekaj začne rušiti notranji mir, je bolje, da se umakneš. Zdaj imam svoj notranji mir. Mir in čas za družino za hribe, za gozd.
Izviren članek v pdf obliki najdete tukaj:
